Jedro

Drži stališče revidentke, da soglasje zastavitelja, vsebovano v notarskem zapisu iz 142. člena SPZ, nadomešča klasično zemljiškoknjižno dovolilo iz 23. člena SPZ, vendar navedeno ne pomeni, da notar sam lahko enostransko nadomesti pomanjkljiv razpolagalni pravni posel zastavitelja. Zakon o notariatu v sedmem odstavku 43. člena sicer dopušča možnost kasnejše dopolnitve, poprave ali spremembe prvotnega notarskega zapisa, vendar hkrati določa, da se to lahko izvrši le z drugim (torej novim) notarskim zapisom. To pomeni, da morajo biti tudi pri popravku notarskega zapisa prisotne stranke, katerih udeležba je bila obvezna pri sestavi prvega zapisa, ter da morajo nov notarski zapis tudi podpisati (prvi odstavek 41. člena ZN). V konkretnem primeru bi morala pri sestavi popravka notarskega zapisa z dne 2. 6. 2009 sodelovati tožena stranka kot zastavitelj.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za presojo revizije, zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja ločitvene pravice tožeče stranke na nepremičninah tožene stranke parc. št. 1570/4, 1571/2 in 1573/12, vse k. o. ..., ter zahtevek za prednostno plačilo zavarovane terjatve v višini 737.259,79 EUR s pripadki. Ugodilo je tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi za ugotovitev ničnosti zemljiškoknjižnega dovolila iz popravka notarskega zapisa in za vzpostavitev stanja zemljiškoknjižnih vpisov, kakršno je bilo pred vknjižbo hipoteke v korist tožeče stranke. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo potrdilo.

2. Zoper odločitev sodišča druge stopnje tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišč prve in druge stopnje spremeni ter tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da sodbo sodišča druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne pritožbenemu sodišču v novo sojenje.

3. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva: - V stečajnem postopku nad toženo stranko je stečajni upravitelj prerekal terjatev in ločitveno pravico tožeče stranke na nepremičninah parc. št. 1570/4, 1571/2 in 1573/12, vse k. o. ... (v nadaljevanju tudi sporne parcele).

- Tožeča stranka kot kreditodajalec in tožena stranka kot porok ter zastavitelj sta 30. 10. 2007 sklenili kreditno pogodbo v obliki notarskega zapisa. V 8. členu kreditne pogodbe sta se dogovorili, da bosta sklenili notarski sporazum o zavarovanju denarne terjatve tožeče stranke z vpisom zastavne pravice na nepremičninah tožene stranke, med drugim tudi na nepremičninah parc. št. 1570/4, 1571/2 in 1573/12, vse k. o. ...

- Istega dne sta pravdni stranki sklenili notarski sporazum o zavarovanju denarne terjatve iz kreditne pogodbe, ki je vsebovalo izrecno soglasje tožene stranke kot zastavitelja, da se terjatev tožeče stranke zavaruje z vknjižbo hipoteke in zaznambo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa. V soglasju sporne parcele niso bile vključene.

- Notarka, ki je sestavila notarski sporazum o zavarovanju denarne terjatve iz kreditne pogodbe, je 2. 6. 2009 izdala popravek notarskega zapisa, s katerim ga je dopolnila še s tremi spornimi parcelami, ker je ugotovila, da so pomotoma izpadle iz prvotnega besedila.

6. Sodišči prve in druge stopnje sta presodili, da s popravkom notarskega zapisa ni mogoče nadomestiti soglasja tožene stranke kot zastavitelja nepremičnin.

7. Odločitev sodišč o zavrnitvi tožbenega zahtevka po tožbi in ugoditvi zahtevku iz nasprotne tožbe je pravilna. Vpis notarske hipoteke v zemljiški knjigi se opravi na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa. V njem mora zastavitelj izrecno soglašati z zavarovanjem terjatve z vknjižbo hipoteke na zastavljeni nepremičnini ter s tem, da se po zapadlosti terjatve opravi poplačilo iz kupnine, dosežene s prodajo, in izpraznitev ter izročitev nepremičnine v enem mesecu po prodaji (prvi odstavek 142. člena Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). Drži stališče revidentke, da soglasje zastavitelja, vsebovano v notarskem zapisu, nadomešča klasično zemljiškoknjižno dovolilo iz 23. člena SPZ, vendar navedeno ne pomeni, da notar sam lahko enostransko nadomesti pomanjkljiv razpolagalni pravni posel zastavitelja. Zakon o notariatu (v nadaljevanju ZN) v sedmem odstavku 43. člena sicer dopušča možnost kasnejše dopolnitve, poprave ali spremembe prvotnega notarskega zapisa, vendar hkrati določa, da se to lahko izvrši le z drugim (torej novim) notarskim zapisom. To pomeni, da morajo biti tudi pri popravku notarskega zapisa prisotne stranke, katerih udeležba je bila obvezna pri sestavi prvega zapisa, ter da morajo nov notarski zapis tudi podpisati (prvi odstavek 41. člena ZN). V konkretnem primeru bi morala pri sestavi popravka notarskega zapisa z dne 2. 6. 2009 sodelovati tožena stranka kot zastavitelj nepremičnin.

8. Ker tožena stranka s popravkom notarskega zapisa ni izrecno soglašala oziroma ker pri njegovi sestavi ni sodelovala, na izpodbijano odločitev ne morejo vplivati revizijske navedbe tožeče stranke o skupnem namenu pravdnih strank pri sklepanju kreditne pogodbe. Zato sodišči prve in druge stopnje z zavrnitvijo dokaznih predlogov tožeče stranke za zaslišanje prič, ki naj bi izpovedale, kakšen je bil namen pogodbenih strank, nista zagrešili očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj izvedba teh dokazov, tudi če bi potrdila navedbe tožeče stranke, na odločitev ne bi mogla vplivati. Kreditna pogodba, ki je zavezovalni pravni posel, tudi kot sestavni del notarskega zapisa ne more nadomestiti pomanjkljivosti v razpolagalnem pravnem poslu (izrecnem soglasju zastavitelja o neposredni izvršljivosti notarskega zapisa iz prvega odstavka 142. člena SPZ).

9. Ker potrditvah tožeče stranke tožena stranka ni v celoti izpolnila svoje pogodbene obveznosti, bi morala tožeča stranka, če želi doseči vpis hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, vložiti dajatveno tožbo za izstavitev zemljiškoknjižne listine oziroma za sklenitev neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki bi zajemal tri sporne nepremičnine.

10. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani (371. člen ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Na podlagi prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.