23. 10. 2013

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Denisa Kostrevca, Ljubljana, in drugih, ki jih zastopa Odvetniška pisarna Zaman, d. o. o., Ljubljana, na seji 23. oktobra 2013

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti sedmega odstavka 233. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 63/13 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudniki izpodbijajo v izreku tega sklepa navedeno določbo, podrejeno pa tudi drugi odstavek 47. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 47/13 – v nadaljevanju ZFPPIPP-E). Zatrjujejo, da sta v neskladju s 74. členom Ustave, sedmi odstavek 233. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) pa tudi z 2. in 33. členom Ustave, zaradi poseganja v pravni položaj stečajnih upnikov pa še s 23. členom Ustave. Pobudniki navajajo, da izkazujejo pravni interes za ustavnosodno presojo navedenih določb, saj opravljajo pristojnosti in naloge upravitelja v insolvenčnih postopkih. To izkazujejo s predložitvijo splošnega seznama upraviteljev (objavljen na javnem portalu Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve – v nadaljevanju AJPES), seznama upraviteljev in zadev, ki jih vodijo (prav tako objavljen na javnem portalu AJPES), sklepov o začetku stečajnega postopka v zadevah, navedenih v Tabeli 1.2, in dokazil v smislu drugega odstavka 24.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Pravni interes utemeljujejo še z navedbami, da morajo sodelovati v stečajnih postopkih, ki se končajo, kot določa sedmi odstavek 233. člena ZFPPIPP, v primerih neplačila predujma pa nimajo možnosti prejeti plačila za opravljeno delo (tj. za otvoritveno poročilo in stroške), kar posega v njihov premoženjski položaj. Poleg tega naj zaradi nejasnosti izpodbijanih določb ne bi bilo razvidno, katera dejanja morajo opraviti, da bi pravilno izpolnili obveznosti upravitelja, saj so sicer (odškodninsko, disciplinsko in prekrškovno) odgovorni za to. Navajajo še, da je bil v obdobju dveh mesecev od uveljavitve ZFPPIPP-E vsak izmed njih imenovan za upravitelja v vsaj enem stečajnem postopku, začetem brez založitve predujma, ki je glede na prvi odstavek 233. člena ZFPPIPP vir, iz katerega se poravnavajo nadomestila za delo upravitelja in stroški v zvezi s tem delom.

2.Pobudniki podrejeno izpodbijajo drugi odstavek 47. člena ZFPPIPP-E iz enakih razlogov kot sedmi odstavek 233. člena ZFPPIPP. Zatrjujejo namreč protiustavno pravno praznino, zaradi katere naj bi bilo poseženo v njihovo pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave. Sedmi odstavek 233. člena ZFPPIPP naj bi v stečajnem postopku pravne osebe ne določal vira plačila nagrade in povrnitve stroškov upraviteljem v primeru neplačila predujma, navedeno pravno praznino pa naj bi povzročil drugi odstavek 47. člena ZFPPIPP-E, ker je po mnenju pobudnikov z novo določbo, ki je nadomestila prejšnji šesti odstavek 233. člena ZFPPIPP, črtal vsebino tega odstavka, ki je navedeno pravno praznino zapolnjeval. Zato je Ustavno sodišče štelo, da pobudniki izpodbijajo zgolj sedmi odstavek 233. člena ZFPPIPP.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Izpodbijana določba ne učinkuje neposredno. ZFPPIPP namreč določa, da ima upravitelj pravico do nagrade za svoje delo (prvi odstavek 103. člena) in pravico do povrnitve stroškov, ki so mu nastali pri opravljanju nalog in pristojnosti upravitelja (prvi odstavek 105. člena). O njihovi odmeri na zahtevo upravitelja odloča sodišče (prim. šesti odstavek 104. člena ZFPPIPP). Na to odločitev se upravitelj lahko pritoži (deveti odstavek 104. člena in tretji odstavek 105. člena ZFPPIPP). V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Glede na navedeno pobudniki ne izkazujejo pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe. Prav tako ne izkazujejo pravnega interesa za izpodbijanje navedene določbe z vidika 23. člena Ustave, saj se zatrjevana neskladnost ne nanaša na njihov pravni položaj, pač pa na pravni položaj stečajnih upnikov. Ustavno sodišče je glede na navedeno njihovo pobudo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič Predsednik

[1]Sodišče o tem izda sklep na podlagi Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insloventnosti in prisilne likvidacije ter stroških povrnitve, do katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Uradni list RS, št. 91/08, 119/08 in 53/09 – Pravilnik).