Jedro

Namen vodenja inšpekcijskih postopkov je nadzor nad izvajanjem zakonov, torej varovanje javnega interesa. Zaradi navedenega so v inšpekcijskem postopku relevantna le vprašanja, ali so za konkretno gradnjo izpolnjeni zakonski pogoji.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je gradbeni inšpektor odločil, da mora tožnik takoj ustaviti gradnjo zidane kleti tlorisne velikosti 2 x 2 m z betonsko ploščo in lesene ute tlorisne velikosti 5 x 6 m, na parceli št. 240/2 k.o. ... (1. točka izreka); da mora v roku 6 mesecev odstraniti objekte in vzpostaviti prejšnje stanje (2. točka izreka); da bo v primeru neizpolnitve obveznosti opravljena izvršba po drugih osebah (3. točka izreka); da za objekt veljajo prepovedi iz 158. č člena ZGO-1 (4. točka izreka). V obrazložitvi odločbe navaja, da je lastnik zemljišča, na katerem stojijo nezakonito postavljeni objekti, B., tožnik pa ima navedeno zemljišče v zakupu. Objekte je zavezanec postavil leta 1982. V času gradnje je veljal Odlok o urbanističnem planu, po katerem bi moral zavezanec dela priglasiti pristojnemu občinskemu organu, česar pa ni storil. Navedeno je bilo ugotovljeno ob ogledu na kraju samem dne 13. 9. 2011 ter ob zaslišanju pooblaščencev zavezanca dne 17. 10. 2011. Obravnavani poseg leži na območju, ki je po Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Maribor za območje Mestne občine Maribor opredeljeno kot drugo kmetijsko zemljišče. Po določbi 10. člena Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Maribora pa je na območju kmetijskih zemljišč dovoljena vodnogospodarska ureditev, postavitev turističnih oznak in naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti. Iz navedenega izhaja, da gradnja na obravnavanem zemljišču po veljavni zakonodaji ni dopustna. V skladu z določbo 152. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) pa je gradbeni inšpektor v primeru nelegalne gradnje dolžan odrediti, da se takšna gradnja odstrani ter vzpostavi prejšnje stanje.

Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila pritožbo tožnika kot neutemeljeno. Pri tem je navedla, da gradnja na obravnavanem zemljišču ni dopustna, tako po predpisih, ki so veljali v času gradnje, kakor tudi po sedaj veljavnih predpisih. V času gradnje bi si moral zavezanec po tedaj veljavnih predpisih pridobiti potrdilo o priglasitvi nameravane gradnje, po sedaj veljavnih predpisih pa na območju kmetijskih zemljišč sploh ni dovoljen poseg, kot ga je izvedel tožnik. V tem postopku tudi ni mogoče upoštevati ugovora, da je v postopku sprejemanje odloka o prostorsko ureditvenih pogojih, ki bo omogočil legalizacijo obstoječih objektov na kmetijskih zemljiščih, saj to dejstvo v tem postopku ni relevantno. V postopku inšpekcijskega ukrepa je pomembna zgolj ugotovitev, ali ima investitor za gradnjo oz. poseg v prostor ustrezno upravno dovoljenje ali ne.

Tožnik v tožbi navaja, da je že dvakrat dal vlogo za odkup najetega zemljišča z namenom legalizacije obstoječega objekta, ki pa je bila zavrnjena. Sicer pa je bila gradnja ustavljena že pred vlogo za legalizacijo objekta. Gradnja se je pričela v letu 1982 na pisno privolitev A., leta 2003 pa je lastnik parcel postal B., s katerim je sklenil najemno pogodbo. Tako je že leta 2004 prvič želel odkupiti zemljišče, da bi lahko legaliziral obstoječi objekt. Ker je bil v letu 2011 pričet postopek spremembe Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, ki bi omogočil legalizacijo, je ponovno podal vlogo za odkup parcele. Iz navedenega je razvidno, da si kot najemnik parcele želi pridobiti upravno dovoljenje za legalizacijo obstoječega objekta, vendar mu to do sedaj ni uspelo. Prosi, da ga sodišče obravnava enakopravno z vsemi ostalimi, ki so v podobnem položaju in ki bodo lahko na podlagi spremembe prostorskega akta legalizirali objekte na kmetijskih zemljiščih. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Predmet tega postopka se nanaša na inšpekcijski ukrep v zvezi z nelegalno gradnjo izrečen na podlagi 152. člena ZGO-1. V skladu z navedeno določbo gradbeni inšpektor v primeru nelegalne gradnje odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi v prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oz. zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik lastnik objektov na zemljišču parc. št. 240/2 k.o. ..., ki ga ima v zakupu na podlagi sklenjene zakupne pogodbe s B. Prav tako ni sporno, da za gradnjo objektov ni bilo izdano gradbeno dovoljenje po ZGO-1, niti kakšno drugo upravno dovoljenje na podlagi prej veljavnih predpisov. ZGO-1 v prvem odstavku tega člena določa, da se gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Po točki 12.1 člena 2 istega zakona pa nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oz. dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oz. so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. Glede na ugotovljeno dejansko stanje kot izhaja iz podatkov spisa, se sodišče v celoti strinja z ugotovitvami tožene stranke in prvostopnega organa, da gre v tožnikovem primeru za nelegalno gradnjo. Prav tako se tudi strinja z razlogi navedenimi v izpodbijanih odločbah ter se nanje v izogib ponavljanju sklicuje v tej sodbi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1).

Namen vodenja inšpekcijskih postopkov je nadzor nad izvajanjem zakonov, torej varovanje javnega interesa. Zaradi navedenega so v inšpekcijskem postopku relevantna le vprašanja, ali so za konkretno gradnjo izpolnjeni zakonski pogoji. Glede na ugotovitev, da ti pogoji niso izpolnjeni, tožnikovi tožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev v zadevi. Tako ni relevanten ugovor, da je v postopku sprememba prostorskega akta, ki bo omogočila legalizacijo spornih objektov, kakor tudi, da si tožnik že ves čas prizadeva odkupiti zemljišče. V inšpekcijskem postopku se namreč ugotavlja le, ali je že izvedeni poseg v prostor izveden na podlagi ustreznega upravnega dovoljenja. V obravnavanem primeru pa ni sporno, da tožnik takšnega dovoljenja nima, pa bi ga tudi po mnenju sodišča moral imeti tako po predpisih, ki so veljali v času gradnje, kot tudi po sedaj veljavnih predpisih.

Ker dejansko stanje glede relevantnih okoliščin v postopku ni sporno, prav tako tožnik v tožbi ni navedel dejstev in predlagal dokazov, ki bi bili pomembni za odločitev, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.