Jedro

Prekršek je bil storjen z opustitvijo registracije dejavnosti, to je z opustitvijo vpisa v navedena registra, ki ju upravlja AJPES s sedežem v Ljubljani in ne s samim izvajanjem dejavnosti ustvarjanja in objavljanja lastnih plačljivih spletnih vsebin na socialnem medijskem omrežju B. oziroma dela na črno, kot je izvršitveni način zmotno opredelilo Okrajno sodišče v Ljubljani.

Izrek

Za odločanje v tem postopku je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

A.

1.Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je storilki A. A. z odločbo o prekršku DT 71011-55/2025-10 z dne 3. 2. 2026 zaradi storitve prekrška po šestem odstavku 21. Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) izrekla globo v višini 3.000,00 EUR, ji naložila plačilo sodne takse ter odločilo, da se ji odvzame premoženjskopravna korist pridobljena z izvršitvijo prekrška, v višini 62.929,06 EUR. Storilka je zoper navedeno odločbo vložila zahtevo za sodno varstvo, ki jo je prekrškovni organ odstopil v odločanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

2.Okrajno sodišče v Ljubljani se je s sklepom ZSV 625/2026 z dne 13. 7. 2026 izreklo za krajevno nepristojno za odločanje o vloženi zahtevi za sodno varstvo ter odločilo, da se zahteva odstopi v reševanje krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Mariboru.

3.Okrajno sodišče v Mariboru je pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti. V obrazložitvi je navedlo, da je kraj storitve prekrška v danem primeru Ljubljana, kjer bi storilka, na sedežu Agencije Republike Slovenije za javne evidence in storitve (AJPES), morala registrirati izbrano pravnoorganizacijsko obliko podjetja. Okrajno sodišče v Ljubljani naj bi tako svojo odločitev zmotno utemeljilo na določbi 78. člena ZP-1 in pri tem prezrlo, da je kraj storitve prekrška znan in izrecno zatrjevan v izreku odločbe o prekršku.

B.

4.Po drugem odstavku 82. člena ZP-1 sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena, sproži postopek za odločitev v sporu o pristojnosti, če meni, da je pristojno tisto sodišče, ki mu je zadevo odstopilo, ali kako drugo sodišče. Ker Okrajno sodišče v Mariboru, ki mu je bila zadeva odstopljena s strani Okrajnega sodišča v Ljubljani meni, da je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, torej sodišče z območja drugega višjega sodišča, je o sporu pristojno odločati Vrhovno sodišče.

5.Po prvem odstavku 77. člena ZP-1 je za postopek pristojno sodišče, na območju katerega je storjen prekršek, če kraja storitve prekrška ni mogoče določiti po določbah tega člena, se po 78. členu ZP-1 pristojnost določi po storilčevem stalnem ali začasnem prebivališču. Po prvem odstavku 19. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki se po 8. člen ZP-1, v postopku o prekršku smiselno uporablja, je prekršek storjen na kraju, na katerem je storilec delal (storitveni izvršitveni način) ali bi moral delati (opustitveni izvršitveni način). Pri presoji kraja storitve prekrška je sodišče vezano na dejanski opis storitve prekrška iz odločbe o prekršku.

6.V obravnavani zadevi iz konkretnega dela opisa prekrška, v odločbi o prekršku izhaja, da je storilka v obdobju od 29. 12. 2021 do 21. 12. 2023, v kraju Ljubljana kršila določbo 6. alineje tretjega člena ZPDZC-1, s tem ko je objavljala plačljive internetne vsebine na platformi B., čeprav v tem obdobju ni imela registrirane nobene dejavnosti, ki bi jo v okviru izbrane pravnoorganizacijske oblike podjetja morala registrirati z vpisom v Poslovni register Slovenije oziroma z vpisom v sodni register, ki ju upravlja AJPES, s sedežem v Ljubljani, kar pomeni, da je delala na črno. Iz navedenega izhaja, da je v konkretnem primeru prav opustitev dolžnega ravnanja izvršitveni način prekrška. Prekršek je bil storjen z opustitvijo registracije dejavnosti, to je z opustitvijo vpisa v navedena registra, ki ju upravlja AJPES s sedežem v Ljubljani in ne s samim izvajanjem dejavnosti ustvarjanja in objavljanja lastnih plačljivih spletnih vsebin na socialnem medijskem omrežju B. oziroma dela na črno, kot je izvršitveni način zmotno opredelilo Okrajno sodišče v Ljubljani. Ugotovitev Okrajnega sodišča v Ljubljani, da kraja storitve prekrška glede na izvršitveni način ni mogoče določiti, tako ne drži, saj iz pojasnjenega izhaja, da je kraj, kjer bi storilka morala delovati pa ni, kraj sedeža AJPES, torej Ljubljana.

C.

7.Ker iz konkretnega dela opisa prekrška izhaja, da je bil prekršek storjen na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani, je Vrhovno sodišče odločilo, da je po prvem odstavku 77. člena ZP-1 za odločanje v tej zadevi pristojno to sodišče.