Jedro

Pri razlagi 80. člena ZIZ je treba upoštevati, da ima upnik za poplačilo svoje terjatve izvršilni naslov, ki mu omogoča, da v primeru kot je ta, ko dolžnik prostovoljno svojih obveznosti noče izpolniti, poseže za poplačilo svoje terjatve na dolžnikovo premoženje. Zato je potrebno vse omejitve te pravice upnika razlagati restriktivno, to pa so tudi omejitve iz 80. člena ZIZ.

Trditveno in dokazno breme, da so določene stvari nujno potrebne za opravljanje dolžnikove dejavnosti, je na dolžniku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) ugodilo predlogu dolžnika za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe tako, da je razveljavilo rubež naprave za optično merjenje X 100 in v tem delu izvršbo ustavilo, v preostalem delu pa rubež premičnin z dne 23. 9. 2013 ohranilo v veljavi; (II.) predlog dolžnika za preklic razpisane dražbe zavrglo in (III.) predlog dolžnika za odlog izvršbe zavrnilo.

2. Dolžnik se je pritožil zoper zavrnilni del I. točke izreka in zoper odločitev o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. Dolžnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge, konkretneje pa absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko navaja, da je sodišče odločilo na podlagi izjave izvršitelja, ki mu verjame, iz te izjave pa naj bi izhajalo, da je dolžnik v času rubeža imel v delavnici dve napravi za centriranje pnevmatik, vendar pa sodišče teh navedb ni preverilo pri dolžniku in je samoiniciativno zaključilo, brez izvedbe predlaganih dokazov; da sta oba stroja v lasti dolžnika in da lahko dolžnik opravlja svojo dejavnost samo z enim strojem, bi moralo preveriti pri dolžniku. Dolžnik se tudi ni imel možnosti izjaviti o navedbah izvršitelja.

7. Najprej višje sodišče opozarja, da v tem primeru ne gre za zahtevo za odpravo nepravilnosti (52. člen ZIZ), temveč za vprašanje dopustnosti izvršbe oziroma za vprašanje omejitve izvršbe proti pravni osebi ali podjetniku (glej 80. člen ZIZ). Le-ta določa, da izvršbe proti pravni sebi, ki opravlja gospodarsko dejavnost in proti podjetniku ni mogoče dovoliti na stroje, orodje in druge delovne priprave, v kolikor so te stvari nujno potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti. Po določbi četrtega odstavka 80. člena ZIZ sodišče o tem odloči s sklepom, če se stranki ne moreta sporazumeti, kateri predmeti so glede na določbo prvega odstavka tega člena izvzeti iz izvršbe.

8. Pritožbene navedbe bi utegnile biti relevantne (glede 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), če ne bi bil predlog za omejitev nesklepčen. Predlog dolžnika za omejitev izvršbe, da se izvršba na oba zarubljena predmeta ne opravi, ni vseboval zadosti trditvene podlage, da bi bilo sploh potrebno izvesti dokaze, ki jih je predlagal dolžnik v predlogu za omejitev izvršbe. Dolžnik sedaj v pritožbi navaja, da v zvezi z zatrjevanim ni bil zaslišan, vendar pa višje sodišče ob skrbni presoji dolžnikovega predloga ugotavlja, da niti ni zatrjeval vseh pravnorelevantnih dejstev, kot jih opredeljuje 80. člen ZIZ. Zato kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

9. Pri razlagi citiranega člena je treba upoštevati, da ima upnik za poplačilo svoje terjatve izvršilni naslov, ki mu omogoča, da v primeru kot je ta, to pa je, ko dolžnik prostovoljno svojih obveznosti noče izpolniti (dolžnik po navedbah v predlogu za odlog izvršbe ima premoženje, ki naj bi zadoščalo za poplačilo terjatve; katero, ne pove), poseže za poplačilo svoje terjatve na dolžnikovo premoženje. Zato je potrebno vse omejitve te pravice upnika, ki je po praksi Ustavnega sodišča vidik pravice do sodnega varstva, razlagati restriktivno, to pa so tudi omejitve iz 80. člena ZIZ. Ta zahteva, da se izvršba ne opravlja le na tiste premične stvari, ki so stroji, orodje ali druge delovne priprave, kolikor so te stvari nujno potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti. Trditveno in dokazno breme, da so določene stvari nujno potrebne za opravljanje dolžnikove dejavnosti, je na dolžniku. Dolžnik je že v predlogu za omejitev izvršbe navedel, da opravlja dejavnost vzdrževanja in popravila motornih vozil, kot to izhaja tudi iz opisa dejavnosti v sodnem registru. Dolžnik je v predlogu za omejitev izvršbe navedel svojo dejavnost, pri tem pa navedel, da je dolžnikova glavna dejavnost vzdrževanje in popravila motornih vozil po predmetni kvalifikaciji in da zarubljene stvari nujno potrebuje za opravljanje gospodarske dejavnosti, saj dolžnik nima drugih premičnin, ki bi jih lahko uporabljal namesto zarubljenih premičnin, torej nima drugega stroja za optično merjenje podvozja vozil in centrirnega stroja, ki je potreben za menjavo gum. Nadalje je navedel, da zaradi tega dolžnik brez teh dveh naprav ne more izvajati svoje gospodarske dejavnosti vzdrževanja in popravil motornih vozil, v katero spada tudi optika vozila in menjava gum, za kar naj bi bila oba stroja potrebna.

10. Vendar pa višje sodišče opozarja, da iz dolžnikovih trditev niti ne izhaja, da so vulkanizerske storitve edina in izključna dejavnost dolžnika, še več, navaja, da je to njegova glavna dejavnost, iz česar pa vendarle izhaja, da v okviru svojega poslovanja opravlja več dejavnosti, glede na kvalifikacijo dejavnosti, torej dejavnosti, ki se nanašajo na vzdrževanje in popravila motornih vozil, pri čemer ni odveč dodati, da firma dolžnika glasi A. d.o.o., vulkanizerstvo, avtooptika, storitve in trgovina. Nenatančne so navedbe tudi v tistem delu, v katerem dolžnik navaja, da ne bo mogel opravljati dejavnosti (vulkanizerstvo in avtooptika). Omejitve iz 80. člena ZIZ niso namenjene varstvu konkretne dejavnosti temveč zagotavljanju, da pravna oseba lahko opravlja pridobitno dejavnost. Da je avtooptika in menjava gum edina dejavnost, pa ne zatrjuje; je, kot navaja, glavna dejavnost. 11. Pritožbena navedba, da je sodišče verjelo izvršitelju, da je imel dolžnik v času oprave rubeža dva stroja za centriranje gum, ne da bi o tem zaslišalo dolžnika, bi utegnila biti pomembna, če ne bi dolžnik v nadaljevanju pritožbe praktično potrdil izvršiteljeve navedbe, ko je navedel, da stroj, ki je bil v delavnici, morda sploh ni v lasti dolžnika, ali pa ni brezhiben in je neuporaben. To so pritožbene novote, ki še dodatno potrjujejo pravilnost odločitve sodišča prve stopnje.

12. Poleg tega pa višje sodišče izpostavlja še situacijo, do katere je prišlo po odločitvi sodišča prve stopnje. Višje sodišče je že zgoraj opozorilo, da dolžnik svojih obveznosti prostovoljno ne izpolnjuje (prim. 5. člen OZ), vendar zato še ne more računati, da bo nadaljeval svojo dejavnost z vsemi osnovnimi sredstvi, stroji in pripravami. Že iz zakonske opredelitve inštituta omejitve izvršbe izhaja, da se dolžniku ne zarubijo le tisti stroji in delovne priprave, ki so nujno potrebni za opravljanje dolžnikove dejavnosti. Končno pa je izvršba na stroj X 100 ustavljena, s tem pa dolžniku ostane še eno dodatno delovno sredstvo za opravljanje njegove dejavnosti. V pritožbi pa ni nobenih trditev v smeri, da sta oba stroja, to je tako stroj, ki je pomemben za zagotavljanje pravilne optike vozila, kot tudi stroj, ki je pomemben za centriranje gum, nujno potrebna za opravljanje dejavnosti v smislu neločljive povezanosti.

13. Višje sodišče pritrjuje tudi odločitvi sodišča prve stopnje glede predlaganega odloga izvršbe. Že iz dolžnikovih navedb izhaja, da ima dolžnik v lasti še ostalo premoženje, iz katerega bi se lahko upnik v celoti poplačal, zato višje sodišče ne vidi prav nobenega razloga, da bi bilo potrebno predlogu za odlog izvršbe ugoditi in izvršbo odložiti. Ker so razlogi sodišča prve stopnje izčrpni, pravilni in popolni ter razumno podani, pritožba (14. točka 339. člena ZIZ) pa povsem pavšalna, se višje sodišče v izogib nepotrebnemu ponavljanju nanje v celoti sklicuje.

14. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).