Jedro

Sodišče prve stopnje je glede dolžnikovega ravnanja, ki je bilo podlaga za odločitev, ki jo je sprejelo, navedlo, da je, ker se dolžnik ni opredelil do upraviteljičinega ugovora, štelo, da dolžnik upraviteljičine trditve priznava. Oprlo se je na drugi odstavek 214. člena ZPP, ki določa, da se neprerekana dejstva štejejo za priznana in ki naj bi se uporabil skladno s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. To je le navidez v nasprotju z določbo, da se sicer narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti lahko izvede v primeru dolžnikove neudeležbe, vendar po petem odstavku 405. člena ZFPPIPP izrecno na podlagi izida dokazovanja. Kar je upraviteljica očitala dolžniku, so bile opustitve, t. i. negativna dejstva, ki jih ni mogoče neposredno dokazovati (v nasprotju z zatrjevanjem neobstoja dejstva je pri zatrjevanju obstoja dejstva po pravkar navedeni določbi ZFPPIPP dejstvo treba dokazovati kljub njegovi neprerekanosti - vendar pa to ni primer, ki bi bil zdaj pod presojo).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov predlog za odpust obveznosti in postopek odpusta ustavilo.

2.Dolžnik se zoper ta sklep pritožuje, upraviteljica pa odgovarja, da neutemeljeno in naj se pritožba zavrne.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je svoj sklep utemeljilo s podrobnimi, natančnimi in pravilnimi razlogi, zakaj odpust obveznosti v dolžnikovem primeru ni utemeljen. Dolžnik upraviteljici ni poročal o svojih aktivnostih, da bi se zaposlil za polni delovni čas, poročati pa bi moral mesečno in samoiniciativno. Na njene pozive se tudi ni odzival. Ker ne bo poplačanih niti deset odstotkov prijavljenih terjatev, je sodišče prve stopnje še ocenilo, da odpust ni dovoljen zaradi premajhnega dolžnikovega prizadevanja za poplačilo upnikov. To so razlogi za neutemeljenost odpusta obveznosti po določbah prve in tretje alineje 2. točke prvega odstavka 401. člena, prvega odstavka 383. b člena in 6. točke četrtega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

5.Pravkar povzeti razlogi izpodbijanega sklepa (na njegove podrobnejše razloge se pritožbeno sodišče sklicuje, da se ne bi ponavljalo) omogočajo njegov preizkus, nasprotni pritožbeni očitek pa ni utemeljen (smiselno zatrjevana procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ki določa smiselno uporabo ZPP glede vprašanj, ki v ZFPPIPP niso urejena). Ne drži niti, da dolžniku ni bila dana možnost, da se izreče o upraviteljičinih razlogih zoper odpust (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), saj niti ni odgovoril na njen ugovor niti se ni udeležil naroka za obravnavo tega ugovora.

6.Dolžnik ne more prvič v pritožbi navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov (prim. prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Izjema za pritožnika, ki to stori brez svoje krivde (gl. iste določbe), v dolžnikovem primeru ne velja. Njegovega opravičila, da je spregledal datum na vabilu, in je mislil, da je narok dan pozneje, ni mogoče sprejeti. Če bi bilo takšno opravičilo dopustno, bi izgubila pomen določba prvega odstavka 115. člena ZPP (ki smiselno velja tudi v tem postopku po prvem odstavku 121. člena ZFPPIPP), da sodišče lahko preloži narok, če so za to upravičeni razlogi. Vse, kar dolžnik v pritožbi navaja novega in dokazi, ki jih prilaga pritožbi, ter je v nasprotju z dejansko podlago izpodbijanega sklepa, so zato nedopustne pritožbene novote in jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

7.Sodišče prve stopnje je glede dolžnikovega ravnanja, ki je bilo podlaga za odločitev, ki jo je sprejelo, navedlo, da je, ker se dolžnik ni opredelil do upraviteljičinega ugovora, štelo, da dolžnik upraviteljičine trditve priznava. Oprlo se je na drugi odstavek 214. člena ZPP, ki določa, da se neprerekana dejstva štejejo za priznana in ki naj bi se uporabil skladno s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. To je le navidez v nasprotju z določbo, da se sicer narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti lahko izvede v primeru dolžnikove neudeležbe, vendar po petem odstavku 405. člena ZFPPIPP izrecno na podlagi izida dokazovanja. Kar je upraviteljica očitala dolžniku, so bile opustitve, t. i. negativna dejstva, ki jih ni mogoče neposredno dokazovati (v nasprotju z zatrjevanjem neobstoja dejstva je pri zatrjevanju obstoja dejstva po pravkar navedeni določbi ZFPPIPP dejstvo treba dokazovati kljub njegovi neprerekanosti - vendar pa to ni primer, ki bi bil zdaj pod presojo). Zato pritožnik ne more uspeti z očitkom, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do dokazov. Ker trditvam o opustitvi svojih obveznosti ni (pravočasno) nasprotoval in dokazoval nasprotnega, je to obveljalo.

8.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo tistih, na katere pazi samo (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 383b, 384, 384/6, 399, 399/4, 399/4-6, 401, 405, 405/5 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 214, 214/2, 337, 337/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.