Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Glede na to, da tožnica ni zatrjevala posebnih okoliščin, zaradi katerih bi igra rokometa, v kateri so bile udeležene osnovnošolke, postala nevarna, ni podan temelj objektivne odgovornosti. Glede na to, da je ravnanje tožničine soigralke predstavljalo spontano dejanje ter je bilo kot tako normalen in običajen del športne igre, ki ga trener s še tako pozornim gledanjem igre ne bi mogel preprečiti, ni podan niti temelj krivdne odgovornosti.
Revizija se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v znesku 2.100.000 SIT z zahtevanimi zamudnimi obrestmi in tožnici naložilo povrnitev toženkinih stroškov postopka.
2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s stališčem sodišča prve stopnje, da je bilo sporno ravnanje tožničine soigralke spontano dejanje ter normalen in običajen del igre in da ni preseglo okvirov normalnega tveganja pri rokometu. Vprašanje dovolj skrbnega nadzora s strani trenerja bi se izpostavilo šele, če bi bile kršitve pravil igre storjene na posebno drzen ali nešporten način in pri pretirano grobi igri, tega pa tožnica ni zatrjevala.
3. Tožnica v reviziji uveljavlja razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Ker je rokomet groba športna igra, pri kateri se stvari ne morejo držati pod kontrolo, je izkazan temelj objektivne odgovornosti. Poleg tega bi moral trener glede na to, da je bila tožnica, ki se je samo kritičnega dne pridružila dekletom, ki so sicer trenirale rokomet, nasproti njim v podrejenem položaju, bolj paziti nanjo in bolj skrbno spremljati igro ter igralke opozoriti na pravila igre in na prekrške. Nadalje se ne strinja z ugotovitvijo, da trener ob pozornem spremljanju igre ne bi mogel preprečiti spornega ravnanja, in trdi, da iz samega ravnanja soigralke izhaja, da je bila kršitev pravil igre storjena na posebno drzen in nešporten način.
4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.
5. Revizija ni utemeljena.
6. Sodišče druge stopnje je obravnavanje večine navedb, ki jih tožnica ponavlja v reviziji, zavrnilo z utemeljitvijo, da gre za nedovoljene pritožbene novote. Temu stališču tožnica v reviziji ne oporeka. Glede na to je za materialnopravno presojo odločilno dejansko stanje, ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje. Po teh ugotovitvah se je tožnica, ki je bila ob škodnem dogodku stara 13 let, poškodovala pri igri rokometa, ki se je odvijala v okviru prostočasnih dejavnosti na osnovni šoli, do poškodbe pa je prišlo, ko jo je v obrambi soigralka iz nasprotne ekipe prijela za roko, tako da je padla po tleh.(1)
7. Materialnopravno stališče izpodbijanih sodb, da iz navedenih ugotovitev ne izhaja niti objektivna niti krivdna odgovornost toženkine zavarovanke, je skladno z ustaljenimi stališči sodne prakse, v skladu s katerimi (1) v našem odškodninskem pravu velja pravilo krivdne odgovornosti in je zato odgovornost ne glede na krivdo izjema, ki jo je kot vse izjeme treba razlagati utesnjujoče, (2) objektivne odgovornosti ne utemeljujejo običajne nevarnosti, ki smo jim vsakodnevno izpostavljeni in ne pomenijo resne grožnje za življenje, zdravje in premoženje ljudi, ampak takšne dejavnosti, katerih izvajanja kljub potrebni skrbnosti ni mogoče vselej nadzorovati ali obvladovati njihovih učinkov, (3) izvajanje običajnih športnih aktivnosti ni nevarna dejavnost, (4) lahko pa postane nevarno zaradi spleta določenih okoliščin in izvajane dejavnosti, ki so ne samo v vzročni zvezi z nastalo škodo, ampak tudi objektivne narave. Okoliščine, ki so neposredno posledica krivdnega ravnanja osebe, ki izvaja dejavnost, samega oškodovanca ali tretje osebe, ne sodijo mednje.(2)
8. Po navedenem je pravilno stališče izpodbijanih sodb, da ob odsotnosti trditev o obstoju posebnih okoliščin, zaradi katerih bi igra rokometa, v kateri so bile udeležene osnovnošolke, postala nevarna, ni podan temelj objektivne odgovornosti. Revizijsko sodišče prav tako nima pomislekov o pravilnosti stališča, da je ravnanje tožničine soigralke predstavljalo spontano dejanje ter je bilo kot tako normalen in običajen del športne igre, ki ga trener s še tako pozornim gledanjem igre ne bi mogel preprečiti, in katerega posledica je zaključek o odsotnosti temelja krivdne odgovornosti. Drugačno revidentkino gledanje ni utemeljeno.
9. Ker revizija ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Odločitev o zavrnitvi predloga za povrnitev stroškov revizijskega postopka je vsebovana v odločitvi o glavni stvari (prvi odstavek 154. člena ZPP).
Op. št. (1): Po tožbenih navedbah jo je "prijela za podlaht desne roke in ji porinila roko nazaj ter jo držala, vse tako močno, da je klecnila in si poškodovala desni gleženj ter izpahnila sklep desne rame ter desne ključnice, padla pa je tudi po tleh".
Op. št. (2): Prim. med drugimi sklep II Ips 208/2003 z dne 11. 3. 2004, sklep II Ips 562/2005 z dne 7. 12. 2006 in sodbo II Ips 760/2005 z dne 31. 1. 2008.