Jedro

Če mora po vrednosti spornega predmeta sodišče prve stopnje soditi v senatu, potem sodnik posameznik na prvem naroku za glavno obravnavo ne more izdati sodbe zaradi izostanka. Če jo izda, je storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki 2. odst. 354. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zaradi izostanka ugotovilo, da je pravno dejanje tožeče stranke - sklenitev pogodbe o kompenzaciji s toženo stranko - brez pravnega učinka proti stečajni masi in zato razsodilo, da mora tožena stranka v stečajno maso plačati 872.398,00 SIT z zamudnimi obrestmi ter tožeči stranki povrniti pravdne stroške.

Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila in navedla, da zavrača navedbe tožeče stranke in odločitev sodišča, ker meni, da ta ni pravilna.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pri preizkusu sodbe prve stopnje po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP) je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodbo zaradi izostanka izdala sodnica posameznica, čeprav bi moral v tem postopku soditi senat, ker vrednost spornega predmeta presega 150.000,00 SIT in ne gre za spor zaradi plačila obresti (glej določbe 1. in 2. odst. 41. člena v zvezi s 488. členom ter 1. odst. 494. člena ZPP). Po določbi 2. odst. 494. člena ZPP se stranke sicer lahko sporazumejo, da sodi sodnik posameznik ne glede na vrednost spornega predmeta, vendar iz podatkov spisa ni razvidno, da bi bil tak sporazum v tej zadevi sklenjen.

Sodišče prve stopnje je bilo torej pri izdaji sodbe nepravilno sestavljeno, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki 2. odst. 354. člena ZPP, zaradi katere je moralo sodišče druge stopnje po določbi 1. odst. 369. člena ZPP napadeno sodbo razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.