Jedro

Upoštevaje posledice, ki bi nastale ob realizaciji sporne prodajne pogodbe v kontekstu zavarovanja tožnikove terjatve, je pravilna odločitev, da gre za ničen pravni posel.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikove denarne zahtevke v zvezi z nerealizirano prodajo toženčevega stanovanja ... Ugotovilo je namreč, da je prodaja predstavljala navidezno pogodbo s katero naj bi si tožnik zagotovil zavarovanje svoje terjatve. Takšno zavarovanje naj bi bilo glede na okoliščine posla nično.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo proti prvostopenjski sodbi.

3. Tožnik je vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi razlogov „bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava“. Sodiščema očita, da sta napačno opredelili vsebino pravnega razmerja med pravdnima strankama in posledično zmotno uporabili materialno pravo. Verjeli sta tožencu, čeprav je izvedenec grafolog ugotovil, da je na prodajni pogodbi njegov podpis. Nobenih pisnih dokazov ni, ki bi potrjevali nastanek posojilnega razmerja, notarsko overjena predpogodba in sklenjena glavna pogodba pa nimata znakov navideznosti. Podan je dvom ali je posojilno razmerje med tožnikom in družbo T. d.o.o. sploh nastalo. Sodišče tudi ni raziskalo vseh neskladij med izpovedbami prič. Neskladja so podana tudi v posameznih toženčevih trditvah glede višine zneskov, ki naj bi jih poravnal tožniku. Sodišče nadalje nima podlage za zaključek, da bi lahko tožnik s prodajno pogodbo pridobil stvar, ki je več vredna od njegovega dolga. Poleg tega je logično nevzdržno, da bi kar dve časovno zelo odmaknjeni pogodbi (predpogodba in pogodba) vsebovali drugačno voljo strank. Toženec bi se lahko tudi drugače pravno zavaroval, tako da bi bilo povsem jasno ali je bil dolg vrnjen.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožencu, ta pa nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Revident ni ustrezno konkretiziral procesnih kršitev in zato revizijsko sodišče ni moglo preizkusiti izpodbijane sodbe z vidika ali so bile morda storjene revizijsko upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka.(1) Revizijsko sodišče nadalje ni moglo upoštevati vseh tistih trditev, ki kakorkoli posegajo v dejansko stanje, ki predstavlja podlago odločitve pritožbenega sodišča.(2) To velja predvsem za dokazno oceno sodišča. 7. Tožnik v reviziji skoraj v celoti ponovi svoje pritožbene trditve, na katere je zadovoljivo odgovorilo že pritožbeno sodišče. Nerelevantna je revizijska trditev, da predpogodba in prodajna pogodba nimata nobenih formalnih pomanjkljivosti, saj za učinkovanje navidezne pogodbe ni bistven njen zunanji videz, temveč okoliščina, da volja strank ni tista, kot je bila zapisana v pogodbi. Ob dejanskih ugotovitvah v zvezi s tem, da pravdni stranki nista imeli namena skleniti prodajne pogodbe za stanovanje temveč le zavarovati dolg, ki ga je toženec prevzel, sta sodišči tudi pravilno presojali ali so izpolnjeni pogoji za pravno veljavnost takšne prikrite pogodbe.(3) Upoštevaje posledice, ki bi nastale ob realizaciji sporne prodajne pogodbe v kontekstu zavarovanja tožnikove terjatve, je pravilna tudi odločitev, da gre za ničen pravni posel.(4)

8. Zavrnitev revizije ima podlago v 378. členu ZPP, implicira pa tudi zavrnitev tožnikovega predloga za povrnitev revizijskih stroškov.

Op. št. (1): Primerjaj določbo 371. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP.

Op. št. (2): Primerjaj določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP.

Op. št. (3): Primerjaj določbo drugega odstavka 66. člena Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR.

Op. št. (4): Primerjaj določbe 69. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZDR) ter 973. člena ZOR.