Jedro

Namen pravnega svetovanja, za kar je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč, je bil v tem, da se upravičenec do brezplačne pravne pomoči seznani z možnostjo sprožitve nadaljnjih postopkov zaradi lažne prijave in obtožb, v zvezi s čimer je odvetnica izdelala pisno pravno mnenje. Glede na to, da iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi odvetnica tožniku posredovala pisno pravno mnenje, niti ni razvidno, da bi to storila tožena stranka, sodišče ugotavlja, da je bila s tem tožniku kršena pravica do izjave glede navedenega pisnega pravnega mnenja, za izdelavo katerega je tožena stranka odvetnici priznala nagrado.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. BPP 506/2022-14 z dne 15. 11. 2022 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom sklenila, da se odvetnici A. A. za izvajanje brezplačne pravne pomoči, in sicer za pravno svetovanje glede postopka zoper B. B. in C. C. zaradi lažne prijave in obtožb, priznajo odvetniški stroški v skupnem znesku 45,90 EUR (1. točka izpodbijanega sklepa). Sredstva za plačilo stroškov se izplačajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije in se računovodstvu sodišča nalaga, da ta sredstva nakaže odvetnici na njen transakcijski račun (2. točka izreka sklepa).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila odvetnica A. A. z odločbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. BPP 506/2022-4 z dne 27. 9. 2022 v zvezi z odločbo št. 506/2022-10 z dne 6. 10. 2022 določena za izvajanje brezplačne pravne pomoči tožniku kot upravičencu. Po opravljeni storitvi je odvetnica službi za brezplačno pravno pomoč dne 17. 10. 2022 pravočasno vrnila izpolnjeno napotnico, v kateri je zaznamovala stroške, nastale z izvajanjem brezplačne pravne pomoči. 3. Tožena stranka je odvetnici priznala priglašene stroške, in sicer 50 točk za posvet s stranko dne 13. 10. 2022 v skladu s tar. št. 43/1-1 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), 100 točk za izdelavo pravnega mnenja z dne 17. 10. 2022 v skladu s tar. št. 43/1-3 OT in 2% pavšal v višini 3 točke, skupno torej 153 točk. Ob upoštevanju vrednosti točke v višini 0,60 EUR in petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu, ki določa, da je odvetnik kot izvajalec brezplačne pravne pomoči upravičen do plačila polovice zneska, je tako tožena stranka odvetnici priznala skupno 45,90 EUR.

4. Tožnik je vložil tožbo, v kateri navaja, da se je dne 13. 10. 2022 zglasil pri odvetnici. Ko ji je začel pojasnjevati glede tožbe, je najprej zahtevala podpis napotnice. Predložil ji je dokaze za vložitev tožbe, odvetnica pa je začela metati njegove dokaze po mizi in se drla, da jo izsiljuje. Zatem je dvignila telefon in klicala policijo. Pisarno je nato zapustil, odvetnica pa mu ni nič svetovala, tudi glede njegove tožbe ne. O izsiljevanju odvetnice je obvestil sodnika Č. Č., ki njegovega dopisa ni upošteval, temveč je odvetnici priznal 45,90 EUR stroškov za posvet s stranko za vložitev tožbe, ki ga ni opravila. Prav tako ni seznanjen s pravnim mnenjem z dne 17. 10. 2022. 5. Glede na vsebino tožbenih navedb in dejstvo, da je tožnik prava neuka stranka, je sodišče tožbo obravnavalo kot zahtevo za odpravo upravnega akta (prvi odstavek 33. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

6. Tožena stranka je dne 21. 2. 2023 sodišču predložila upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

7. V skladu z drugim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) je sodišče vročilo tožbo v odgovor stranki z interesom odvetnici A. A., ki pa odgovora na tožbo ni podala, prav tako v postopku ni opravila nobenih drugih procesnih dejanj.

8. Tožba je utemeljena.

9. V skladu s šestim odstavkom 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) je odvetnik za pravno pomoč upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odločala o pravici izvajalca do nagrade in stroškov za opravljene storitve v okviru dodeljene brezplačne pravne pomoči. Skladno s šestim odstavkom 40. člena ZBPP se sklep vroči tako izvajalcu kot upravičencu do brezplačne pravne pomoči, kar pomeni, da je torej tudi slednji udeležen v postopku odločanja o končnem obračunu storitev. To je potrebno iz razloga, ker zakon določa primere, ko je upravičenec dolžan povrniti sredstva, plačana iz naslova brezplačne pravne pomoči, kot določajo 43., 48. in 49. člen ZBPP. Če nastopijo takšne okoliščine, mora namreč upravičenec do brezplačne pravne pomoči Republiki Sloveniji v celoti ali deloma povrniti s sklepom odmerjeni in nato izplačani znesek odvetniku kot izvajalcu brezplačne pravne pomoči. To pa po stališču sodne prakse1 pomeni, da ima upravičenec do brezplačne pravne pomoči pravni interes, da nasprotuje sklepu o odmeri nagrade odvetniku, če meni, da so ti odmerjeni previsoko.

10. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odvetnici A. A. priznala nagrado za posvet s stranko in za izdelavo pisnega pravnega mnenja z dne 17. 10. 2022, pri čemer pa ni izkazano, da bi odvetnica tožnika kot upravičenca do brezplačne pravne pomoči seznanila z izdelanim mnenjem, kar je bila njena naloga na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. BPP 506/2022-4 z dne 27. 9. 2022 v zvezi z odločbo št. 506/2022-10 z dne 6. 10. 2022. Izdana odločba o brezplačni pravni pomoči namreč vzpostavlja notranje razmerje med odvetnikom in stranko ter pomeni zavezo odvetnika, da opravi delo, naloženo z odločbo2. Namen pravnega svetovanja, za kar je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč, pa je bil v tem, da se upravičenec do brezplačne pravne pomoči seznani z možnostjo sprožitve nadaljnjih postopkov zoper B. B. in C. C. zaradi lažne prijave in obtožb, v zvezi s čimer je odvetnica izdelala pisno pravno mnenje.

11. Glede na to, da iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi odvetnica tožniku posredovala pisno pravno mnenje z dne 17. 10. 2022, niti ni razvidno, da bi to storila tožena stranka, sodišče ugotavlja, da je bila s tem tožniku kršena pravica do izjave glede navedenega pisnega pravnega mnenja, za izdelavo katerega je tožena stranka odvetnici priznala nagrado. Prav tako se tožena stranka tudi ni opredelila do navedb tožnika v dopisu z dne 9. 11. 2022, v katerem je slednji navajal, da mu odvetnica ni nudila svetovanja, je pa zahtevala, da ji podpiše napotnico za svetovanje, ki ga ni izvedla.

12. V skladu s 3. točko drugega odstavka 237. člena ZUP je podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka, če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. V 9. členu ZUP je jasno določeno, da je treba pred izdajo odločbe stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdano odločbo. Tretji odstavek istega člena pa določa, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo. Ker v obravnavanem primeru tožniku tovrstna možnost ni bila dana, je prišlo do bistvene kršitve določb postopka, ki je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena ZUS-1), na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti.

13. Upoštevajoč vse navedeno je sodišče v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 je sodišče zadevo vrnilo v ponovni postopek toženi stranki, ki bo morala v ponovnem postopku tožniku vročiti pisno pravno mnenje odvetnice A. A. z dne 17. 10. 2022 in mu omogočiti, da se v primernem roku o navedenem mnenju izjavi, nato pa bo ponovno odločila o odmeri priglašenih stroškov.

14. Sodišče je na podlagi 1. točke drugega odstavka 59. člena ZUS-13 odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi bistvene kršitve pravil postopka ugoditi in upravni akt odpraviti. Sodišče je zato odločitev sprejelo na seji senata.

1 Tako sodbe Upravnega sodišča RS I U 676/2020-30 z dne 9. 1. 2023, IV U 33/2020-13 z dne 11. 6. 2020 in I U 114/2016-11 z dne 21. 6. 2017 ter sklep I U 1860/2019-4 z dne 14. 1. 2020. 2 Tako sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1718/2010 z dne 16. 6. 2010 in sodba Upravnega sodišča RS II U 310/2021 z dne 8. 12. 2021. 3 Glej tudi Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 333, tč. 6.