Jedro

Kadar se vknjižba služnostne pravice predlaga na podlagi zasebne listine, je podlaga za vpis zemljiškoknjižno dovolilo, ki je v konkretnem primeru že vsebovano v sami listini (pogodbi o služnostni pravici), zato je za dovolitev predlaganega vpisa treba presojati le njegovo vsebino in obliko, ne pa tudi vsebine zasebne listine.

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep s p r e m e n i, tako da se na podlagi pogodbe o služnostni pravici, overjene pri notarju dne 22.6.2006, v vl. št. 237 pri (služeči) nepremičnini s parc. št. 125/58 k.o. S., last Fl.V., dovoli vknjižba stvarne služnosti hoje in vožnje z osebnimi vozili, širine dva metra, za dobo dvajset let in drugimi pogoji iz pogodbe o služnostni pravici, v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine parc.št. 217/12, vpisane v vl.št. 203 iste k.o. Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru udeleženca V.Fl. in sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 9.10.2006 delno spremenilo, tako da se zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo stvarne služnosti hoje in vožnje z osebnimi vozili, širine dva metra, za dobo dvajset let in drugimi pogoji iz pogodbe o služnostni pravici, na služečem zemljišču parc. št. 125/58 k.o. S. v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine parc. št. 217/9, ki je bila združena v parc.št. 217/12, vpisano v vl.št. 203 iste k.o., zavrne. Pri parc.št. 217/12 je hkrati dovolilo izbris opravljenega vpisa, izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o vpisu in vpis zaznambe zavrnitve vpisa.

Zoper sklep se pritožujeta udeleženca I.M. in F. Navajata, da sta bila presenečena, ko sta prejela sklep, saj gospod Fl. vse do tedaj z njima ni kontaktiral in jima ni dal nobenih napotkov za nakazilo denarja. Na podlagi prejetega sklepa sta le uspela telefonsko vzpostaviti kontakt z imenovanim, ki jima je po e-mailu tudi poslal zahtevane podatke in Banka je že dobila telefaksni nalog za nakazilo zahtevanega zneska na bančni račun gospoda Fl. Glede na izvršeno plačilo zahtevata, da se sklep razveljavi in da ne pride do nobenih ukrepov, navedenih v točki 2 sklepa. Ne razumeta, zakaj ni bila upoštevana njuna razlaga v pismu z dne 26.10.2006, niti niso bili podvzeti nikakršni kontakti z njima pred sprejetjem sklepa, ki jima krati služnostno pravico do poti po triintridesetih letih.

Pritožba je utemeljena.

V pogodbi o služnostni pravici z dne 22.6.2006, kot podlagi za vpis služnostne pravice, je v 3.členu določeno, da Fl.V. dovoljuje, da se pri parc. št. 125/58, vpisani v vl.št. 213 k.o. S. kot služečem zemljišču, vpiše služnost hoje in vožnje z osebnimi vozili, širine dva metra, za dobo dvajset let in drugimi pogoji iz te pogodbe v korist vsakokratnega lastnika parc. št. 217/7, vpisane v vl. št. 91, parc. št. 217/9, vpisane v vl. št. 203 in parc. št. 226/5, vpisane v vl. št. 218, vse k.o. S. To predstavlja razpolagalni pravni posel (zemljiškoknjižno dovolilo), ki je poleg veljavnega zavezovalnega pravnega posla potreben za prenos lastninske pravice ali druge stvarne pravice oziroma ustanovitev stvarne pravice na tuji stvari. 23.čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ) določa, da je zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula) izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Res je nedopustno pogojevanje razpolagalnih učinkov z uspehom zavezovalnega pravnega posla. Vendar je uvodoma povzeto zemljiškoknjižno dovolilo v pogodbi o služnostni pravici povsem jasno in ne vsebuje nobenega pogoja, kot zmotno razlaga prvostopenjsko sodišče. Kadar se namreč vknjižba služnostne pravice predlaga na podlagi zasebne listine, je podlaga za vpis zemljiškoknjižno dovolilo, ki je v konkretnem primeru že vsebovano v sami listini (pogodbi o služnostni pravici), s katero je Fl.V. dovolil, da se pri njegovi parceli kot služečem zemljišču vpiše služnost hoje in vožnje tudi v korist vsakokratnega lastnika parc. št. 217/9 (ki je bila združena v parc. št. 217/12) k.o. S., zato je za dovolitev predlaganega vpisa treba presojati le njegovo vsebino in obliko, ne pa tudi vsebine zasebne listine, kot je to zmotno storilo sodišče prve stopnje. Če je želel udeleženec vknjižbo odložiti do izpolnitve določenih pogojev, v konkretnem primeru do plačila odškodnine, bi moral z izstavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila pač počakati, namesto da je vsebovano že v sami pogodbi, ki jo je tudi podpisal in podpis ustrezno overil. S tem je služnostnim upravičencem omogočil predlaganje vknjižbe s pravnim poslom pridobljene služnostne pravice. Zaradi napačnega materialnopravnega sklepa o pogojnem zemljiškoknjižnem dovolilu, se tako izkaže izpodbijana odločitev o zavrnitvi ugovora kot nepravilna, pritožba pa utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, tako da se dovoli vknjižba stvarne služnosti hoje in vožnje tudi v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine s parc.št. 217/12, vpisane v vl. št. 203 k.o. S. ter je hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (4.tč. 161.čl. Zakona o zemljiški knjigi, ZZK-1).