Jedro

MBILLS d.o.o. ni organizacija za plačilni promet v smislu 10. točke 16. člena ZIZ. Slednja organizacijo za plačilni promet označuje kot banke, hranilnice, Upravo Republike Slovenije za javna plačila, Banko Slovenije in druge ponudnike plačilnih storitev, ki so v skladu z zakonom pooblaščeni za vodenje transakcijskih računov oziroma podračunov, poravnalnih računov, ki so predmet poročanja v register transakcijskih računov, ali za opravljanje storitev sprejemanja depozitov.

Družba MBILLS d.o.o. je ponudnik plačilnih storitev oziroma družba za izdajo elektronskega denarja v smislu 20. člena ZPlaSSIED, ni pa organizacija za plačilni promet v smislu 10. točke 16. člena ZIZ. Takšna družba v skladu s tretjim odstavkom 13. člena ZplaSSIED ne sme voditi transakcijskih računov, saj lahko transakcijske račune vodijo zgolj banke oziroma hranilnice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov predlog z dne 12. 7. 2021 za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, in sicer z rubežem dobroimetja, ki ga ima dolžnik pri MBILLS d.o.o. (I. točka izreka). Hkrati upniku ni priznalo nadaljnjih izvršilnih stroškov, priglašenih v vlogi z dne 12. 7. 2021 (II. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V pritožbi navaja, da se dolžnik že dlje časa izmika svoji plačilni obveznosti do upnika. Ugotovil je, da dolžnik svoja denarna sredstva nakazuje na finančno ustanovo MBILLS d.o.o., pri kateri ima ustvarjeno mobilno denarnico. Iz te pa nato dolžnik brez vsakršnih zadržkov plačuje svoje obveznosti. Izpostavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna, saj mora sodišče dovoliti predlagano izvršbo, če upnik predlaga rubež denarnih sredstev, ki jih dolžnik hrani pri katerikoli finančni ustanovi. MBILLS d.o.o. tako ni nobena izjema. Finančna sredstva so sredstva, ki so lahko predmet izvršbe, MBILLS d.o.o. je finančna ustanova, preko mobilne denarnice dolžnik lahko razpolaga z vsemi svojimi finančnimi sredstvi, ki jih hrani pri tej ustanovi, torej je izvršilno sredstvo kot ga je predlagal upnik, povsem skladno z zakonom in bi sodišče takšnemu predlogu moralo slediti. Priglaša pritožbene stroške.

3. Na pritožbo je odgovoril dolžnik, ki predvsem izpostavlja, da se svoji plačilni obveznosti ne izmika, na mobilno denarnico pa si prenakazuje prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s tretjim odstavkom 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oz. predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oz. namesto že dovoljenih sredstev in predmetov, izvršbo z drugimi sredstvi oz. predmeti. Navedeno določbo je v izpodbijanem sklepu ustrezno povzelo tudi sodišče prve stopnje.

6. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe zavrnilo iz razloga, ker upnik ni predlagal enega izmed taksativno naštetih sredstev izvršbe, ki so določena v 30. členu ZIZ.

7. V skladu s tretjim v zvezi s prvim odstavkom 34. člena ZIZ mora upnik predlagati ustrezno sredstvo izvršbe, torej takšno, s katerim je mogoče doseči izpolnitev dolžnikove obveznosti in ki ga za opravo izvršbe določa zakon (30. člen ZIZ).

8. Iz upnikove vloge z dne 12. 7. 2021 izhaja, da je upnik predlagal opravo izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, to je z rubežem dolžnikovega dobroimetja pri MBILLS d.o.o. ter prenos tako zarubljenega zneska na upnikov transakcijski račun.

9. Upnik sicer pravilno ugotavlja, da je MBILLS d.o.o. tudi finančna ustanova. Vendar pa zadevna družba ni organizacija za plačilni promet v smislu 10. točke 16. člena ZIZ (glede na to, da je upnikov predlog smiselno nanaša na sredstvo izvršbe – prenos sredstev, ki so pri organizacijah, pooblaščenih za plačilni promet). Slednja organizacijo za plačilni promet označuje kot banke, hranilnice, Upravo Republike Slovenije za javna plačila, Banko Slovenije in druge ponudnike plačilnih storitev, ki so v skladu z zakonom pooblaščeni za vodenje transakcijskih računov oziroma podračunov, poravnalnih računov, ki so predmet poročanja v register transakcijskih računov, ali za opravljanje storitev sprejemanja depozitov.

10. Iz spletne strani Banke Slovenije izhaja, da ima družba MBILLS d.o.o. veljavno dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja in plačilnih storitev po 3., 5., 6., 7. in 8. točki 5. člena Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (v nadaljevanju: ZPlaSSIED).1 Družba MBILLS d.o.o. je torej ponudnik plačilnih storitev oziroma družba za izdajo elektronskega denarja v smislu 20. člena ZPlaSSIED, ni pa organizacija za plačilni promet v smislu 10. točke 16. člena ZIZ. Takšna družba v skladu s tretjim odstavkom 13. člena ZplaSSIED ne sme voditi transakcijskih računov, saj lahko transakcijske račune vodijo zgolj banke oziroma hranilnice (prvi odstavek 13. člena ZplaSSIED v zvezi s 4. in 5. členom Zakona o bančništvu). Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna, saj takšno izvršilno sredstvo kot ga je predlagal upnik ne obstoji in na takšen način (prisilne) izpolnitve dolžnikove obveznosti ni mogoče doseči, saj tudi sredstva, ki jih ima dolžnik pri družbi MBILLS d.o.o. niso individualizirana v smislu, da bi se vodila na posebnem transakcijskem računu, katerega imetnik je dolžnik, saj dolžnik transakcijskega računa pri predmetni družbi nima.

11. V skladu z 32. členom ZIZ je lahko predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena, kar sicer pravilno smiselno zatrjuje tudi upnik. Iz 11. točke 4. člena ZplaSSIED izhaja, da je elektronski denar shranjena denarna vrednost v obliki terjatve imetnika elektronskega denarja do izdajatelja elektronskega denarja, ki: (-) je v elektronski obliki, vključno z magnetno, (-) jo izda izdajatelj elektronskega denarja na podlagi prejema denarnih sredstev za namen izvrševanja plačilnih transakcij kot jih določa 8. člen ZplaSSIED, (-) jo kot plačilno sredstvo sprejme oseba, ki ni izdajatelj elektronskega denarja. Čeprav takšno opredelitev določa ZplaSSIED, ko opredeljuje posamezne izraze, ki so uporabljeni v citiranem zakonu, pa takšna opredelitev tudi v civilnem pravu ne more imeti drugačnega pomena in gre v konkretnem primeru za terjatev imetnika elektronskega denarja (t. j. dolžnika) do izdajatelja elektronskega denarja. Družba MBILLS d.o.o. je tako v smislu določb izvršilnega postopka dolžnikov dolžnik.

12. Sodišče druge stopnje torej ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako pa sodišče druge stopnje tudi pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ). Zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije stroške z njeno vložitvijo (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom in petim odstavkom 38. člena ZIZ).

14. Sodišče druge stopnje o dolžnikovih stroških pritožbenega odgovora ni odločilo, saj jih ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom).

1 Seznam dostopen na spletni strani: https://www.bsi.si/financna-stabilnost/subjekti-nadzora/druzbe-za-izdajo-elektronskega-denarja. Enak seznam je kot dokazni predlog predložil tudi upnik.