Jedro

Le za tisto vlogo, ki je popravljena oziroma dopolnjena izročena sodišču v roku, ki je bil stranki določen za dopolnitev oziroma popravo se šteje, da je bila vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila prvič vložena – ne pa tudi za vlogo, ki je vložena po poteku določenega roka.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 18.12.2009, razveljavilo v 1. odst. izreka za znesek 65.376,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in v 3. odst. za izvršilne stroške.

Proti navedenemu sklepu je tožeča stranka po svojih pooblaščencih vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje. Trdi, da sodišče ni pozvalo tožeče stranke po pooblaščencu, da naj tožbo dopolni, temveč je pozvalo tožečo stranko direktno. Res je, da je tožeča stranka po pooblaščencu vložila pripravljalno vlogo dne 20.10.2010, to je en dan po izteku 15 dnevnega roka, vendar sodišče tožbe ne bi smelo zavreči. Tožeča stranka je že s pritožbo, ki jo je vložila zoper sklep z dne 2.2.2010 navedla dejstva, ki utemeljujejo njen zahtevek in predložila dokaze, ki hkrati pomenijo njene navedbe. Tudi v računih je navedla, da je opravljala storitev strokovnega nadzora nad izvajanjem strojno instalacijskih del in je predložila listine, kjer so dela specificirana, tako da je to vse šteti za njene navedbe. Vloga z dne 20.10.2010 pa je pomenila samo dodatno obrazložitev teh dokazov. Iz pritožbe tožeče stranke z dne 16.2.2010 je mogoče razbrati, kaj tožeča stranka hoče in na podlagi česa, torej ta vloga vsebuje vse, kar določa 105. čl. ZPP in bi sodišče mora upoštevati navedbe in dokaze iz te vloge. Tožeča stranka je prepričana, da bi moralo sodišče upoštevati tudi njeno vlogo z dne 20.10.2010, saj jo je sodišče prejelo še preden je sprejelo izpodbijani sklep. Iz komentarja k 108. čl. ZPP na strani 442 izhaja, da sodna praksa v tem pogledu ni enotna, saj je mogoče v bazi sodnih odločb višjih sodišč zaslediti tudi odločbe, ki celo prevladujejo, iz katerih izhaja, da je treba prepozno procesno dejanje upoštevati, če je bilo opravljeno preden je sodišče izreklo sankcijo v obliki zavrženja vloge. Ker je sodišče prejelo pripravljalno vlogo tožeče stranke 20.10.2010, izpodbijani sklep pa izdalo 28.10.2010, bi moralo to vlogo upoštevati in ne bi smelo zavreči tožbe.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Utemeljeno sicer pritožnica opozarja, da je s sklepom z dne 23.9.2010, opr.št. Pg 1, sodišče prve stopnje ni pozvalo k dopolnitvi tožbe po pooblaščencu, saj je iz spisa razvidno, da je bil navedeni poziv posredovan neposredno tožeči stranki. To je bilo storjeno upravičeno, saj iz spisa ni razvidno, da bi do tedaj tožečo stranko zastopal pooblaščenec (to je bilo pravdnemu sodišču naznanjeno šele 30.9.2010, ko je od Okrajnega sodišča v Ljubljani prejelo odgovor na vlogo dolžnika s priloženim pooblastilom za zastopanje).

Tožeča stranka ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da niti v vlogi tožeče stranke, tedaj upnice, naslovljeni na izvršilno sodišče (odgovor na ugovor dolžnika), niso navedena dejstva, ki bi utemeljevala njen zahtevek, zaradi česar po vsebini te vloge ni bilo mogoče šteti kot ustrezna dopolnitev tožbe v smislu 1. odst. 180. čl. in 105. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Kolikor pa sedaj v pritožbi tožeča stranka opozarja na vsebino njene pritožbe zoper sklep z dne 2.2.2010 (razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolitvenem delu), je iz te pritožbe razvidno, da upnica v njej odgovarja dolžniku, da ne drži njegova trditev, češ da nima vseh verodostojnih listin, s katerimi bi se dokazovala dolžnikova obveznost, zaradi česar je pritožbi priložila dokaze za odprte obveznosti (priloge A 1 do A 9). To pomeni, da je šlo le za predložitev dokazov, niso pa navedena dejstva, ki utemeljujejo zahtevek sedaj tožeče stranke, kot se to zmotno zatrjuje v pritožbi. Zgolj možnosti, da bi sodišče samo lahko razbralo, kaj namerava zatrjevati stranka, pa za popolnost njene vloge ne zadošča. Res je, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo po prejemu vloge z dne 20.10.2010, s katero je tožeča stranka dopolnila tožbo. Glede vprašanja, ali je sodišče dolžno upoštevati takšno vlogo, ki je bila sicer vložena prepozno, če v času njenega prejema še ni odločilo o sankciji, na katero je bila stranka v pozivu k dopolnitvi opozorjena, pritožnica sicer utemeljeno opozarja, da sodna praksa (predvsem v preteklosti) o tem ni zastopala enotnega stališča. Vendar iz istega komentarja k določbam ZPP, na katerega se sklicuje tudi pritožnica (k 108. in 110. čl.), izhaja, da je tudi sodni rok prekluziven in da je edina razlika med zakonskim in sodnim rokom ta, da je slednji podaljšljiv, zakonski pa ne, s tem, da je treba njegovo podaljšanje zahtevati pred potekom roka (3. odst. 110. čl. ZPP). V obravnavanem primeru pa to ni bilo storjeno, zato je bil izpodbijani sklep utemeljeno izdan. Poleg tega pa je iz 4. odst. 108. čl. ZPP razvidno, da se le za tisto vlogo, ki je popravljena oziroma dopolnjena izročena sodišču v roku, ki je bil stranki določen za dopolnitev oziroma popravo, šteje, da je bila vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila prvič vložena – ne pa tudi za vlogo, ki je vložena po poteku določenega roka.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP, pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.