U-I-301/96

16.7.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Gozdarstva Grča d.d., Kočevje, ki ga zastopa direktor mag. Branko Južnjič, Soškega Gozdnega gospodarstva Tolmin p.o., ki ga zastopa direktor mag. Ljubo Čibej, Gozdnega gospodarstva Maribor d.d., ki ga zastopa direktor mag. Emilijan Trafela, in Gozdnega gospodarstva Postojna d.d., ki ga zastopa direktor Frenk Kovač - vse pa zastopa dr. Andrej Berden iz Ljubljane, na seji dne 16. julija 1998

s k l e n i l o :

Pobuda Gozdarstva Grča, Kočevje, Soškega Gozdnega gospodarstva Tolmin, Gozdnega gospodarstva Maribor in Gozdnega gospodarstva Postojna za oceno ustavnosti 83. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudniki izrecno izpodbijajo 83. člen Zakona o gozdovih (v nadaljevanju: ZG), ker in kolikor "prenaša na Zavod za gozdove (v nadaljevanju: Zavod) premoženje lovskogospodarskih organizacij združenega dela v sestavi gozdnogospodarskih delovnih organizacij". Iz utemeljitve pobude še izhaja, da izpodbijajo ta člen tudi, kolikor hkrati s prenosom premoženja in prevzemom delavcev uzakonja prenos pravice upravljanja in uporabe lovišč, ki so jo na podlagi upravnih odločb do uveljavitve ZG imele gozdnogospodarske organizacije združenega dela - in to prav pobudniki. Gre torej za pobudo, naj Ustavno sodišče oceni ustavnost določbe v prvem odstavku točke a 83. člena, po kateri se prenese v last Republike Slovenije premoženje lovskogospodarskih organizacij združenega dela v sestavu gozdnogospodarskih delovnih organizacij in se to premoženje prenese na Zavod; dalje določbe v drugem odstavku točke a 83. člena, da Zavod prevzame potrebno število delavcev lovskogospodarskih temeljnih organizacij združenega dela, ki so bile v sestavi gozdnogospodarskih organizacij; in določbo tretjega odstavka iste točke v celoti (po kateri vodi Zavod premoženje, ki ga dobi od lovskogospodarskih temeljnih organizacij združenega dela in s poslovanjem s tem premoženjem, ločeno od svojih drugih sredstev in ga uporablja namensko v skladu s predpisi o divjadi in lovstvu).

2.Svoj pravni interes izkazujejo pobudniki s tem, da dokumentirajo, kako je vsak od njih v skladu z Zakonom o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76 in 29/86, v nadaljevanju: ZoL) pridobil pravico do upravljanja enega lovišča.

3.Izpodbijanim določbam pobudniki najprej očitajo, da niso v skladu z nekaterimi določbami Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91) in ZG samega ter Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 1/96).

4.Omenjene določbe pa so po mnenju pobudnikov tudi v neskladju z 2. členom Ustave, ki določa, da je Slovenija pravna država; ne upoštevajo namreč, da so prav te štiri gozdnogospodarske organizacije v preteklosti z upravnimi odločbami pridobile pravico do lovskogospodarske dejavnosti in gospodarjenja z divjadjo vsaka na enem lovišču, temveč to dejavnost prenašajo na Zavod, ki jo od uveljavitve ZG tam tudi opravlja. Opozarjajo, da te odločbe zavezujejo državo, česar se zakonodajalec v vseh drugih primerih izročitve lovišč zaveda in drži (111a. člen Zakona o varstvu okolja), k temu pa ga je zavezala tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-32/95, OdlUS IV, 65. Dokler ne bo gospodarjenja in upravljanja lovišč uredil nov zakon, bi morale biti po mnenju pobudnikov (tudi) njihove pravice na loviščih, ki so jih upravljali doslej, varovane; le to bi bilo v skladu z načeli pravne države.

5.Pobudniki predlagajo razveljavitev izpodbijanih določb.

B.

6.Ustavno sodišče ni pristojno presojati medsebojne skladnosti zakonskih določb, če morebitna neskladnost med njimi ni taka, da pomeni kršitev katerega od ustavnih načel. Za tak primer ne gre; če si posamezne zakonske določbe, na katere se pobudniki sklicujejo, med seboj nasprotujejo, je mogoče z uporabo splošnih pravil o razlagi predpisov ugotoviti, katere od njih veljajo.

7.Očitek, da so z izpodbijanimi določbami kršena načela pravne države, pa je neutemeljen. V postopku prehoda v drugo družbeno ureditev, temelječo na lastnini znanih lastnikov, mora biti Državnemu zboru pri zakonskem urejanju prepuščeno široko polje lastne presoje. V ta sklop sodi tudi Zakon o gozdovih, med drugim še posebno izrazito njegove prehodne določbe. Z njimi ali na podlagi njih so v skladu z na novo uzakonjenim pojmovanjem gozda kot naravnega bogastva in načrtnega gospodarjenja z njim nastali subjekti: Zavod, zadruge kooperantov, gozdarske izvajalske organizacije (oziroma prenehali dotedanji subjekti: temeljne organizacije združenega dela v sestavi gozdnogospodarskih organizacij), med te subjekte so prav tako na novo porazdeljene vloge in naloge, pa tudi premoženje, povezano z opravljanjem teh nalog, in ustrezni delavci. Javna gozdarska služba je v celoti prenesena na novoustanovljeni Zavod, že s tem in na podlagi tega so gozdnogospodarske organizacije v dotedanji vlogi in obliki prenehale obstajati.

8.Znotraj take temeljite preosnove gozdarstva je zakonodajalec z izpodbijanimi določbami - ne povsem izrecno, vendar nedvoumno - določil, da z gojitvenimi lovišči, s katerimi so prej upravljale gozdnogospodarske organizacije, poslej upravlja Zavod; v skladu s tem je določil, da se s pogodbo o razdružitvi sredstev in obveznosti do virov sredstev prenese na Zavod tudi premoženje lovskogospodarskih organizacij združenega dela v sestavi gozdnogospodarskih organizacij, ki postane državna last, in da Zavod prevzame tudi potrebno število delavcev (bivših) temeljnih organizacij. Tako se je odločil očitno v skladu z vlogo, ki jo ZG v okviru sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja (1. člen) pripisuje tudi lovskogospodarski in lovskogojitveni dejavnosti in njenemu načrtovanju (6., 12. člen) ter v skladu s pomembnostjo gojitvenih lovišč, za katera gre.

9.Odločitev, ali bo upravljanje lovišč, s katerimi so poprej upravljale gozdnogospodarske organizacije, ob preoblikovanju organiziranosti gozdarstva zaupal novooblikovanim izvajalskim podjetjem ali novoustanovljenemu Zavodu ali morda lovskogospodarskim temeljnim organizacijam, ki bi jih osamosvojil, ali še komu drugemu, sodi po oceni Ustavnega sodišča v polje zakonodajalčeve presoje. Z uzakonjeno odločitvijo niso kršena načela pravne države.

10.Presoja ustreznosti take odločitve ni v pristojnosti Ustavnega sodišča. Zato se to sodišče tudi ne spušča v vprašanje trajnosti oziroma dokončnosti te rešitve. Pripominja le, da "Program razvoja gozdov v Sloveniji", ki ga je na podlagi 6. in 7. člena ZG sprejel Državni zbor (Uradni list RS, št. 14/96) z usmeritvami v točki 4.4. kaže, da je upravljanje lovišč po Zavodu prehodna rešitev.

11.Zatrjevane kršitve 2. člena Ustave torej očitno ni, zato pobude ni bilo mogoče sprejeti. Medsebojna skladnost zakonskih določb pa ni stvar presoje Ustavnega sodišča in bi bilo treba pobudo, ko bi se sklicevala le na to, zavreči.

C.

12.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm ter sodnici in sodniki dr. Miroslava Geč - Korošec, dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k

dr. Lovro Šturm