Jedro

Peti odstavek 17. člena ZOdv se uporablja tudi pri odmeri nagrade odvetniku postavljenemu v postopku po ZDZdr.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je pridržani osebi v tem postopku po uradni dolžnosti (drugi odstavek 61. člena Zakona o duševnem zdravju, v nadaljevanju ZDZdr) postavilo odvetnika T. S. Za opravljeno delo mu je z izpodbijanim sklepom priznalo stroške v višini 84,00 EUR. Odmerilo jih je po Odvetniški tarifi, veljavni od 10. 1. 2015(1) in nato priznano nagrado (skupno 137,70 EUR), ob upoštevanju petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv)(2) znižalo na polovico (to je na znesek 68,85 EUR) in temu znesku prištelo še 22 % DDV (to je 15,15 EUR).

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo odvetnik pridržane osebe. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev spremeni tako, da stroške zastopanja prizna brez zmanjšanja na podlagi petega odstavka 17. člena ZOdv. Priglaša pritožbene stroške. Navaja, da iz Poročevalca državnega zbora izhaja, da je zakonodajalec znižano plačilo odvetnika predvidel zgolj pri zastopanju po uradni dolžnosti v kazenskih postopkih in v okviru obveznega sistema zagotavljanja brezplačne pravne pomoči, ni pa reguliral tarife za druge postopke (po ZDZdr, za začasne zastopnike, zastopnike beguncev in azilantov itd.). Sodišče bi moralo zato uporabiti le Odvetniško tarifo, pri čemer je na podlagi prvega odstavka 19. člena le - te za njeno razlago pristojen upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije. Upravni odbor pa je 10. 2. 2015 sprejel sklep, da so v okviru zastopanja po uradni dolžnosti po ZDZdr odvetniki upravičeni do celotne nagrade. Prilaga dopis Odvetniške zbornice Slovenije z dne 12. 3. 2015. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Peti odstavek 17. člena ZOdv se glasi: „Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi. V primeru zastopanja strank po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični.“

5. Iz citiranega zakonskega besedila izhaja, da je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska v dveh primerih: 1.) če je v postopku postavljen po uradni dolžnosti in 2.) če izvaja storitve brezplačne pravne pomoči. Kdaj se stranki postavi odvetnik po uradni dolžnosti (tako imenovani postavljeni odvetnik) in kdaj se stranki dodeli odvetnik v okviru brezplačne pravne pomoči (tako imenovani dodeljeni odvetnik) določa zakon.

6. Postavitev odvetnika po uradni dolžnosti pa ni predvidena le v kazenskem postopku, pač tudi v drugih postopkih. Med drugim ga predvideva tudi ZDZdr(3). Besedila petega odstavka 17. člena ZOdv, ki znižanja plačila pri odvetnikih postavljenih po uradni dolžnosti z ničemer dodatno ne oži, zato ni mogoče razlagati tako, da se plačilo zniža le odvetnikom, ki so bili stranki postavljeni po uradni dolžnosti v kazenskem postopku. To ne bi bila več razlaga, ampak bi določilu pripisali drug jezikovni pomen. Določilo petega odstavka 17. člena ZOdv zato po mnenju pritožbenega sodišča predpisuje znižanje nagrade za vse primere, ko je odvetnik postavljen po uradni dolžnosti, ne glede na vrsto postopka. Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti v postopku po ZDZdr pri tem ni nobena izjema. V kolikor bi imel zakonodajalec namen nagrade znižati zgolj postavljenim odvetnikom v kazenskih postopkih, bi to moral izrecno določiti.

7. Tudi sicer ni logično in sprejemljivo, da bi zakonodajalec primerljive položaje, ne da bi za to imel tehtne razloge, uredil različno. V zakonodajnem gradivu, na katerega se sklicuje pritožnik(4), je tako obrazloženo le to, da je mogoče z vidika svobodne gospodarske pobude iz 1. odstavka 74. člena Ustave Republike Slovenije ločiti položaj, ko odvetnik deluje na trgu ter prosto išče in sprejema stranke, od položaja, ko deluje v okviru obveznega sistema zastopanja po uradni dolžnosti oz. v okviru obveznega sistema zagotavljanja brezplačne pravne pomoči.(5) Ni pa v gradivu najti razlogov, zakaj bi bilo utemeljeno znižanje nagrade zgolj postavljenim odvetnikom v kazenskih postopkih ter dodeljenim odvetnikom v okviru sistema brezplačne pravne pomoči, ne pa tudi postavljenim odvetnikom v drugih postopkih.

8. Res je sicer, da je bil, upoštevajoč zakonodajno gradivo, poglaviten cilj spremembe ZOdv omejitev izdatkov državnega proračuna za storitve odvetnikov, ko ti delujejo v okviru obveznega sistema zastopanja po uradni dolžnosti v kazenskih postopkih in v okviru obveznega sistema zagotavljanja brezplačne pravne pomoči, vendar pa to ne more predstavljati podlage za to, da bi sodišče jasni zakonski določbi pripisalo pomen, ki sicer iz nje ne izhaja. Razlaga petega odstavka 17. člena ZOdv kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje in se z njo glede na obrazloženo strinja tudi pritožbeno sodišče, je tudi v skladu z razlogi, ki so predlagatelja vodili k spremembi zakona: da se zaradi varčevalnih ukrepov, po sprejetju nove Odvetniške tarife (ki je v nasprotju z prej veljavnim Zakonom o odvetniški tarifi izenačila plačila postavljenih ali dodeljenih odvetnikov s plačili odvetnikov, ki delajo po pooblastilu oziroma delajo na trgu in prosto iščejo stranke), ponovno določi nižja plačila za storitve odvetnikov, ki se krijejo iz proračuna (glej razloge za spremembo ZOdv).

9. Na odločitev ne more vplivati pritožnikovo sklicevanje na prvi odstavek 19. člena Odvetniške tarife, ki določa, da upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije daje pojasnila in obvezne razlage o uporabi tarife. V konkretnem primeru namreč ne gre za razlago tarife, pač pa za razlago zakonske določbe. Takšna razlaga pa je pridržana sodišču. 10. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere je dolžno v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo izpodbijani sklep.

11. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen (154. v zvezi z s 165. členom ZPP in 37. členom ZNP). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

12. Pritožbeno sodišče je v zadevi na podlagi 366.a člena ZPP odločalo po sodnici posameznici.

(1) Odvetniška tarifa je bila objavljena v Ur. l. RS, št. 2/2015. (2) Gre za novo določilo, ki je bilo uveljavljeno z Zakonom o dopolnitvah Zakona o odvetništvu, Ur. l. RS, št. 97/2014 (ZOdv-D), ki se glede na prehodno določbo tega zakona uporablja z dnem uveljavitve nove Odvetniške tarife.

(3) V drugem odstavku 42. člena je predvidena postavitev odvetnika po uradni dolžnosti, če si ga stranka po vročitvi predloga v določenem roku ne izbere sama. Postavitev odvetnika po uradni dolžnosti je predvidena tudi v drugem odstavku 61. člena, to je v postopku sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih.

(4) Predlog ZOdv-D z obrazložitvijo, objavljen v Poročevalcu DZ RS, letnik 2014, z dne 5. 12. 2014. (5) V teh primerih namreč odvetniki opravljajo naloge, ki iz Ustave izhajajo kot pozitivne obveznosti države in jih država tudi v celoti financira. Razlog za posebno ureditev tovrstnih plačil pa je tudi v tem, da ima postavljeni oz. dodeljeni odvetnik zagotovljene stranke in plačilo iz državnega proračuna, izbrani odvetnik pa si mora prizadevati za pridobitev strank, poleg tega pa je v potencialni negotovosti glede plačila.