Jedro

Smisel ukrepa inšpektorja za graditev po določbi 6. točke 1. odstavka 91. člena ZGO je, da se lastniku objekta naloži izvedbo takih del, ki so potrebna, da se z njimi vzpostavi objekt v stanje, ki ne bo nevarno za ljudi ali okolico.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1662/98-8 z dne 17.10.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 97/2000, ZUS) zavrnilo tožbo tožnice zoper odločbo tožene stranke z dne 23.9.1998. Z njo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo inšpektorja za graditev Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Enota L. z dne 10.6.1998. Z njo je organ prve stopnje odločil, da morajo lastniki objekta G.t. v L., ki stoji na zemljišču parc. št. 41 k.o. L.m., v roku 12 mesecev od prejema odločbe izvesti na objektu vzdrževalna dela zamenjave dotrajanih, saniranja poškodovanih ter učvrstitve oslabelih elementov nosilne konstrukcije objekta ter sanirati fasadni omet, vse po pravilih stroke, pod točko 2, da pritožba ne zadrži njene izvršitve, pod točko 3 pa, da se s to odločbo nadomesti odločba z dne 27.2.1997. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in zakonita in se nanjo sklicuje na podlagi določbe 2. odstavka 67. člena ZUS. Dodaja še, da v skladu z določbo 88. člena in 5. alinee 89. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86, Uradni list RS, št. 40/94, 69/94 in 59/96 - ZGO) izvajajo gradbeni inšpektorji inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določb zakonov, ki urejajo graditev. Zlasti nadzorujejo, ali so objekti zgrajeni tako, da zagotavljajo zanesljivost in izpolnjujejo bistvene zahteve po ZGO. V obravnavani zadevi gre za inšpekcijski ukrep po 6. točki 1. odstavka 91. člena ZGO, s katerim inšpektor odredi lastniku objekta, da v določenem roku izvede vzdrževalna dela, v kolikor ugotovi, da objekt ogroža varnost ljudi in okolice. Zato je zavrnilo tožbeni ugovor, da bi moral biti predmet inšpekcijskega ukrepa pridobitev ustreznih dovoljenj. Strinjalo se je s stališčem tožene stranke, da se z razglasitvijo objekta za kulturni spomenik ne izključuje obveznost lastnikov glede vzdrževanja ali obnove objekta, temveč se določijo le posebni pogoji, pod katerimi se ta dela lahko izvajajo. Zavrnilo je tudi tožbeni ugovor, da je rok 12 mesecev prekratek za izvedbo naloženega ukrepa, pripomnilo je, da je dodeljeni rok mogoče, ob izpolnjevanju pogojev iz 3. odstavka 99. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86), podaljšati.

Tožnica je vložila pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in spremeni izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Navaja, da je obseg del v izpodbijani odločbi premalo specificiran. Z odločbo naložena dela presegajo obseg vzdrževalnih del, ker pomenijo poseg v samo konstrukcijo zgradbe ter celotno obnovo zgradbe. Poleg tega so z odločbo naložena dela, ki pomenijo obnovo in rekonstrukcijo kulturno - zgodovinskega spomenika, kar zgradba G.t. je, in v katerega ni dovoljeno posegati. Odločba tožene stranke je nezakonita tudi iz razloga, ker je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo, št. U-I-113/98 z dne 13.4.2000 razveljavilo določbo 6. točke 1. odstavka 91. člena ZGO v delu, ki se glasi: Če lastnik v roku, ki je določen, del ne izvede, inšpektor odredi, da vzdrževalna dela na stroške lastnika izvede občina, na območju katere se objekt nahaja.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V zadevi gre za ukrep inšpektorja za graditev po določbi 6. točke 1. odstavka 91. člena ZGO. Po tej zakonski določbi inšpektor za graditev odredi lastniku, da v določenem roku izvede vzdrževalna dela, če objekt ogroža varnost ljudi in okolice. Kot izhaja iz upravnih spisov, je tožnica v pritožbi zoper odločbo upravnega organa sama potrdila, da je bil sporni objekt že v letu 1982 dotrajan in nevaren za bivanje, da so razmere zaradi starosti objekta in nerednega vzdrževanja iz leta v leto slabše, nosilni zidovi dotrajani in poškodovani, podana je tudi nevarnost, da pride do samoporušitve. Tožnica pa se ne strinja z obsegom del, navedenih v odločbi tožene stranke, ki po njenem mnenju pomenijo več kot vzdrževalna dela, določena v 6. točki 1. odstavka 91. členu ZGO. Smisel navedene določbe je, da se lastniku objekta naloži izvedbo takih del, ki so potrebna, da se z njimi vzpostavi objekt v stanje, ki ne bo nevarno za ljudi ali okolico. Zakonitost ukrepa inšpektorja, glede vrste del, ki jih je odredil, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Iz upravnih spisov izhaja, da je glede vrste in obsega naloženih del, inšpektor odločil tudi na podlagi strokovnih mnenj, pridobljenih v postopku. Zato je bil tudi po presoji pritožbenega sodišča izrečeni ukrep inšpektorja za graditev v skladu z določbo 6. točke 1. odstavka 91. člena ZGO, kot sta to pravilno ugotovila sodišče prve stopnje in tožena stranka. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita.

Pritožbeni ugovori na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne morejo vplivati.

Po presoji pritožbenega sodišča so dela, navedena v 1. točki izreka odločbe organa prve stopnje določna in dovolj natančno opredeljena in tudi ne vzbujajo dvoma glede vrste in obsega del, ki jih je treba izvesti glede na vrsto sanacije objekta.

Tožnica zmotno meni, da poseg v kulturno zgodovinski spomenik ni dovoljen. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da razglasitev objekta za kulturni spomenik ne izključuje obveznosti lastnikov glede njegovega vzdrževanja.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo, št. U-I-113/98 z dne 13.4.2000 res razveljavilo določbo 6. točke 1. odstavka 91. člena ZGO v delu, ki se glasi: Če lastnik v roku, ki je določen, del ne izvede, inšpektor odredi, da vzdrževalna dela na stroške lastnika izvede občina, na območju katere se objekt nahaja. V obravnavani zadevi izpodbijana odločba tožene stranke ne temelji na razveljavljenem delu določbe.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.