Jedro

Sodišče prve stopnje je spregledalo peti odstavek 15. člena ZST-1, ki določa, da sodišče naloži plačilo takse iz četrtega odstavka tega člena s plačilnim nalogom. Ta določba je odpravila dilemo, ki se je pojavljala v praksi sodišč glede vprašanja, na kakšen način naloži sodišče v plačilo sodne takse po 15. členu ZST-1. Pred uveljavitvijo novele ZST-1D, ki se uporablja od 12. 2. 2022 dalje, je bilo t. i. naknadno plačilo sodne takse po četrtem odstavku 15. člena mogoče naložiti tako s plačilnim nalogom kot sklepom.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II.Predlagatelj sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se sklep Okrajnega sodišča na Jesenicah opr. št. N 00/2023 z dne 15. 9. 2023 razveljavi (I. točka izreka) in da je predlagatelj dolžan plačati sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje v znesku 696 EUR na račun Okrožnega sodišča v Kranju (II. točka izreka sklepa).

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi. Priglaša tudi pritožbene stroške.

Navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit, saj bi moralo sodišče o naknadnem plačilu sodne takse odločiti s plačilnim nalogom, zoper katerega ima zavezanec pravico vložiti ugovor oziroma predlog za taksno oprostitev. Sodišče ni presojalo, ali je predlagatelj - kljub pridobljenemu premoženju - sodno takso zmožen poravnati, ne da bi to ogrozilo njegovo preživljanje ali preživljanje njegove družine. Je brezposeln in mora preživljati svoje otroke. Ima velik dolg iz naslova zapadlih ter neplačanih preživninskih obveznostih, kar ima prednost pred plačilom sodne takse. Denarna sredstva, ki jih je prejel na podlagi sodne poravnave, potrebuje za rešitev svojega stanovanjskega problema, poplačilo zapadlih najemnin ter za nakup osebnega vozila, ki je nujno za uspešnejše iskanje zaposlitve. Z nezakonito odločitvijo sodišča mu je bila odvzeta tudi možnost vložitve predloga za obročno plačilo sodne takse.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi četrtega odstavka 15. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Ta določa, da mora stranka, ki je bila v postopku oproščena plačila taks, pa je v postopku delno uspela in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobila premoženje, ki presega del takse, ki bi jo sicer morala plačati, poravnati ta del sodne takse. Svojo odločitev je utemeljilo z ugotovitvijo, da je predlagatelj dne 7. 7. 2025 na podlagi sklenjene sodne poravnave pridobil denarna sredstva v višini 65.000 EUR in da bo zato lahko poravnal sodno takso v znesku 696 EUR.

5.Sodišče prve stopnje je pri tem spregledalo peti odstavek 15. člena ZST-1, ki določa, da sodišče naloži plačilo takse iz četrtega odstavka tega člena s plačilnim nalogom. Ta določba je odpravila dilemo, ki se je pojavljala v praksi sodišč glede vprašanja, na kakšen način naloži sodišče v plačilo sodne takse po 15. členu ZST-11 . Pred uveljavitvijo novele ZST-1D, ki se uporablja od 12. 2. 2022 dalje,2 je bilo t. i. naknadno plačilo sodne takse po četrtem odstavku 15. člena mogoče naložiti tako s plačilnim nalogom kot sklepom.

6.S pravilnim postopanjem bi sodišče prve stopnje moralo izdati plačilni nalog, zoper katerega ima predlagatelj pravico vložiti ugovor in v njem predlagati tudi odlog ali obročno plačilo sodne takse.3 Prav tako bi moralo pred izdajo ali hkrati z izdajo plačilnega naloga ugotoviti obstoj vseh predpostavk za nastanek taksne obveznosti.4 Ugotoviti bi moralo, ali je predlagatelj premoženje dejansko pridobil5 , zlasti pa tudi, ali je njegovo premoženjsko stanje tako, da mu omogoča plačilo sodne takse, ne da bi bilo s tem ogroženo njegovo preživljanje.

7.Zgoraj pojasnjeno pomeni, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo preuranjeno. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.

8.Sodišče prve stopnje bo moralo torej ugotoviti in presoditi ali je nastala taksna obveznost po četrtem odstavku 15. člena ZST-1 ter v tem primeru izdati plačilni nalog, nato pa odločiti o morebitnem ugovoru predlagatelja. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da bo lahko sodišče prve stopnje o morebitnem odlogu ali obročnem plačilu odločalo šele, če bo ugotovilo, da so podani pogoji za izdajo plačilnega naloga in v primeru vložitve ustreznega predloga.

9.V postopkih odločanja glede plačil sodnih taks se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ZST-1 določa drugače (3. odstavek 1. člena ZST-1). Za konkreten postopek odločanja o delitvi solastne nepremičnine veljajo pravila nepravdnega postopka in ZST-1 tudi ne določa drugače. Pri odločanju o stroških postopka velja splošno pravilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške (prvi odstavek 40. člena Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-16 ). Predlagatelj zato sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Gl. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (EVA 2019-2030-0012), dostopno na strani: https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=10524&lang=si.

2Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah - ZST-1D (Uradni list RS, št. 204/21).

3Tudi v primeru naknadno naloženega plačila sodne takse v ZST-1 ni nobene določbe, ki bi predlagatelju preprečevala uveljavljanje pravice do obročnega plačila ali odloga plačila sodne takse (VSL Sklep III Cp 1011/2024 in VSL Sklep III Cp 482/2024).

4Sodna praksa z namensko in sistemsko razlago zakona določilo četrtega odstavka 15. člena ZST-1 razlaga tako, da je treba tudi naknadno določeno takso presojati v luči strankine zmožnosti za plačilo. Sodišče te presoje ne opravlja v smislu ponovnega odločanja o predlogu strank za oprostitev plačila sodne takse, pač pa mora že pred oziroma ob izdaji sklepa oziroma plačilnega naloga za naknadno plačilo sodne takse ugotoviti obstoj vseh predpostavk za nastanek taksnih obveznosti po tem določilu (VSL Sklep I Cp 258/2022, VSL Sklep III Cp 1512/2024).

5Tega, da denarnih sredstev po poravnavi ne bi prejel, pritožnik ne zatrjuje. Da je znesek 65.000 EUR dejansko prejel, pa izhaja tudi iz sodne poravnave z dne 11. 7. 2025 (list. št. 36).

6Izjema velja za skupne stroške postopka (161. člena ZNP-1), za te pa v tem primeru ne gre.

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 15, 15/4, 15/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.