Jedro

Upravičenje za vložitev izrednega pravnega sredstva mora odvetnik izkazati s predložitvijo novega pooblastila. Novo pooblastilo je tisto, ki izvira iz časa, ko je stranki že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, torej iz časa po izdaji izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje. V sporni zadevi novo pooblastilo ni bilo izdano, saj se je pooblaščenka sklicevala na pooblastilo, ki se je nanašalo na postopek pred prvostopenjskim in drugostopenjskim sodiščem. Odvetnica tako ni imela pravilnega pooblastila za vložitev revizije, kar pomeni, da revizija ni dovoljena in jo je bilo potrebno že zaradi tega na podlagi drugega odstavka 374. člena zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo tožeče stranke z dne 17. 4. 2014. Zoper sklep je pritožbo po pooblaščenki vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da gre za nesorazmeren ukrep, ki prekomerno posega v tožnikovo ustavno pravico do izjavljanja, ki je sestavni del pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS. Takojšnje zavrženje revizije pomeni trajno izgubo pravice do sodnega varstva stranke. Glede na to, da je pooblastilno razmerje v postopku že bilo izkazano, pooblaščenka pa ni predložila le novega pooblastila za vložitev revizije in se je sklicevala na pooblastilo v spisu, ne gre za situacijo po petem odstavku 98. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Sodišče bi moralo revizijo obravnavati kot nepopolno vlogo in pooblaščenko v skladu s 108. členom ZPP pozvati na predložitev novega pooblastila. Sodišče bi moralo tožnika najprej pozvati, ali odobrava vloženo revizijo in šele na to, v kolikor tožnik tega pravdnega dejanja ne bi odobril, revizijo zavreči. Takojšnje zavrženje revizije onemogoča tožniku, da se sploh izjavi o vloženi reviziji. Šele, če pooblaščenka ne bi predložila novega pooblastila ali tožnik ne bi odobril vložene revizije, bi sodišče revizijo lahko zavrglo na podlagi petega odstavka 98. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

V sporni zadevi je tožnik po pooblaščenki vložil revizijo zoper sodbo opr. št. Psp 471/2013 z dne 27. 2. 2014. Revizija je bila dne 18. 4. 2014 vložena neposredno na Vrhovno sodišče Republike Slovenije dne 18. 4. 2014. V reviziji se je pooblaščenka sklicevala na pooblastilo v spisu. V zadevi je sporno, ali je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je zavrglo tožnikovo revizijo iz razloga, ker ni bilo predloženo novo pooblastilo za vložitev revizije.

ZPP v tretjem odstavku 86. člena določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. V drugem odstavku 95. člena ZPP pa je nadalje določeno, da mora za vložitev izrednih pravnih sredstev odvetnik predložiti novo pooblastilo.

Glede na navedeno določbo povsem jasno izhaja, da mora pooblaščenec, ki vlaga revizijo, vložiti novo pooblastilo, ne pa da se sklicuje na pooblastilo, ki je bilo dano za postopek pred prvostopenjskim oziroma drugostopenjskim sodiščem. Iz ustaljene sodne prakse (kot na primer sklep II Ips 101/2009 z dne 30. 9. 2010, II Ips 219/2012 z dne 15. 5. 2014, II Ips 307/2013 z dne 12. 12. 2013, itd.) izhaja, da mora upravičenje za vložitev izrednega pravnega sredstva odvetnik izkazati s predložitvijo novega pooblastila. Novo pooblastilo je tisto, ki izvira iz časa, ko je stranki že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, torej iz časa po izdaji izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje.

V sporni zadevi novo pooblastilo ni bilo izdano, saj se je pooblaščenka sklicevala na pooblastilo, ki se je nanašalo na postopek pred prvostopenjskim in drugostopenjskim sodiščem. Odvetnica tako ni imela pravilnega pooblastila za vložitev revizije, kar pomeni, da revizija ni dovoljena in jo je bilo potrebno že zaradi tega na podlagi drugega odstavka 374. člena zavreči. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče odvetnico pozvati na dopolnitev vloge, torej ravnati po 108. členu ZPP. ZPP namreč v petem odstavku 98. člena določa, da ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, temveč pravno sredstvo, torej v sporni zadevi izredno pravno sredstvo (zavrže). Pri tem pritožbeno sodišče opozarja tudi na odločbo Ustavnega sodišče RS št. U-I-277/09 z dne 14. 6. 2011. Iz odločbe izhaja, da peti odstavek 98. člena ZPP, kolikor se nanaša na postopek z revizijo, ni v neskladju z Ustavo. Ustavno sodišče pri tem poudarja, da je zavrženje pravnega sredstva sicer težka posledica, vendar pa je stranka že bila deležna sojenja na dveh stopnjah in je s tem tisto, kar je bistvena vsebina tako pravice do sodnega varstva po prvem odstavku 23. člena Ustave kot tudi pravice do pravnega sredstva po 25. členu Ustave, že dosegla. Enako, kot je zakonodajalec prost pri odločanju o tem, ali bo revizijo kot izredno pravno sredstvo, ki omogoča dostop do Vrhovnega sodišča sploh omogočil, je prost pri odločanju o tem, kakšne posledice bo v primerih, ko revizija sicer je dopustna, vezal na kršitev zahteve po predložitvi pooblastila.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.