Jedro

Po oceni pritožbenega sodišča določba drugega odstavka 192. člena ZIZ zajema samo primere prodaje celotne nepremičnine oziroma primere, v katerih kupec postane izključni lastnik nepremičnine, ne pa tudi primere, ko se prodaja solastniški delež nepremičnine dolžnika in posledično dolžniku naloži izselitev in izpraznitev iz nepremičnine. Namen izvršilnega postopka je v čim hitrejšem poplačilu upnikove terjatve, določbe ZIZ-a pa nikjer ne omogočajo kontradiktornega postopka, v katerem bi se ugotavljalo, ali ima dolžnik po prodaji pravni naslov za bivanje v prodani nepremičnini.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 3. točki izreka razveljavi.

II. Sicer se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijani 1. in 2. točki izreka potrdi.

III. Upnica A. A. sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. in 2. točki izreka odločilo, da se nepremičnini ID znak 000 1/3 in 1/4 v solasti dolžnika B. B. do 1/2, izročijo kupcu C. C.. Hkrati je odločilo, da se pri solastniškem deležu do 1/2 pri omenjenih nepremičninah po pravnomočnosti sklepa vknjiži lastninska pravica na ime kupca C. C. ter se izbrišejo hipoteke in zaznambe izvršbe na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Kamniku In 54/2012, In 112/2012, In 8/2013 ter zastavna pravica na podlagi dveh notarskih zapisov z dne 17. 2. 2014 in 20. 6. 2014, najemna pravica v korist Č. Č., predkupna pravica v korist Č. Č., hipoteka in zaznamba izvršbe na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 51087/2016 z dne 30. 5. 2016 in sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Kamniku VL 47106/2017 z dne 15. 11. 2017 ter hipoteka na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Kamniku Z 34/2017 z dne 6. 9. 2017. V 3. točki izreka je odločilo, da se je dolžnik dolžan v roku 30. dni od pravnomočnosti sklepa izseliti iz lastnih prodanih nepremičnin ter jih v istem roku prosto oseb in stvari izročiti kupcu C. C..

2. Zoper sklep vlaga laično pritožbo dolžnik in navaja, da ne soglaša za vknjižbo lastninske pravice na kupca v zemljiški knjigi, ker so bile v preteklih sklepih storjene grobe kršitve o vpisu na 1/2 nepremičnine. D. D. je povzročila verižne nepravilnosti pri delitvi skupnega premoženja, vse premoženje je bilo nekorektno in nepošteno opredeljeno tako, da s sklepom ne soglaša. V teku je tudi postopek statusa zaščitene kmetije, kateri je bil nelegalno izbrisan leta 2000. Sprašuje sodišče, po kateri strani hiše lahko hodi ali po levi ali po desni.

3. Pristopna upnica A. A. je podala odgovor na pritožbo in navedla, da so pritožbene navedbe dolžnika nerelevantne in ne vplivajo na pravilnost in zakonitost sklepa. Predlagala je zavrnitev dolžnikove pritožbe ter priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V skladu s šestim odstavkom 189. člena ZIZ sodišče po opravljeni prodaji oziroma dražbi dolžnikovih nepremičnin izda sklep o domiku, ki ga vroči vsem, katerim je vročilo odredbo o prodaji ter vsem udeležencem dražbe. Zoper sklep o domiku ni pritožbe, nepravilnosti pri dražbi pa se lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu. Po 192. členu ZIZ pa sodišče po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine izda sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in se po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi nanj vknjiži lastninska pravica ter izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je bilo to določeno s sklepom o domiku. V tem sklepu pa sodišče tudi odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja oziroma izprazniti poslovni prostor, sklep pa predstavlja izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine.

6. Podlaga za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu je tako določba 192. člena ZIZ, katera jasno določa, da se omenjeni sklep izda po izdanem sklepu o domiku in po položitvi kupnine. V obravnavanem primeru sta bila izpolnjena oba navedena pogoja, zato je odločitev sodišča prve stopnje v točki 1 in 2 pravilna. Iz spisa izhaja, da je kupec C. C. kupnino v znesku 34.345,00 EUR plačal dne 13. 6. 2018, torej pravočasno glede na odredbo o drugi javni dražbi, v kateri je bilo določeno, da mora biti kupnina plačana v 15. dneh od prejema sklepa o domiku (sklep o domiku je bil izdane dne 6. 6. 2018). Od izdaje sklepa o domiku je kupec varovan v svojih pravicah in zato lahko upravičeno pričakuje, da bo postal lastnik na javni dražbi kupljenih nepremičnin. Pridobitev lastninske pravice bi lahko preprečila le njegova nezmožnost plačila kupnine, ne pa kakšna druga naknadno nastala okoliščina1. Pogoji za izdajo sklepa o izročitvi po določbi 192. člena ZIZ so bili tako v celoti izpolnjeni, nepravilnosti na sami javni dražbi in neizpolnjevanje pogojev pa dolžnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep ne navaja, njegove pavšalne navedbe o tem, da so bili vsi predhodni sklepi nezakoniti, pri čemer niti konkretno ne pove v čem naj bi bile te nepravilnosti, pa na drugačno odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. in 2. točki izreka ne morejo vplivati.

7. V tem obsegu je dolžnikova pritožba neutemeljena, sklep sodišča prve stopnje pa v izpodbijani 1. in 2. točki izreka pravilen in zakonit (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Določilo drugega odstavka 192. člena ZIZ2 je bilo v zakon vključeno iz razloga, ker kupec nepremičnine s sklepom o izročitvi pridobi tudi izvršilni naslov zoper dolžnika na izpraznitev nepremičnine in da v ta namen ni potrebna posebna pravda. Na ta način kupec že v izvršilnem postopku pridobi izvršilni naslov, po katerem lahko predlaga izvršbo na izpraznitev nepremičnine. Predvideva se, da kupec zahteva izselitev dolžnika, ker ta po njeni prodaji na javni dražbi v izvršilnem postopku nima več pravne podlage za njeno uporabo. Na kupcu pa je, ali bo izselitev dejansko tudi zahteval. Glede na uveljavljeno načelo hitrosti postopka in ekonomičnosti postopka3 v izvršilnem postopku, po oceni pritožbenega sodišča določba 2. odstavka 192. člena ZIZ zajema samo primere prodaje celotne nepremičnine oziroma primere, v katerih kupec postane izključni lastnik nepremičnine, ne pa tudi primere, ko se prodaja solastniški delež nepremičnine dolžnika in posledično dolžniku naloži izselitev in izpraznitev iz nepremičnine. Namen izvršilnega postopka je v čim hitrejšem poplačilu upnikove terjatve, določbe ZIZ-a pa nikjer ne omogočajo kontradiktornega postopka, v katerem bi se ugotavljalo, ali ima dolžnik po prodaji pravni naslov za bivanje v prodani nepremičnini.

9. Glede na navedeno sodišče druge stopnje pritožbi dolžnika ugodilo in 3. točko izreka izpodbijanega sklepa razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Pristopna upnica A. A. je v odgovoru na pritožbo priglasila stroške pritožbenega postopka, katere pa krije sama glede na to, da z navedbami v odgovoru v ničemer ni pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča. Poleg tega v odgovoru na pritožbo tudi ni navedla nobenih okoliščin, s katerimi se ne bi seznanilo pritožbeno sodišče ob reševanju dolžnikove pritožbe. Zato je bil odgovor na pritožbo nepotreben.

1 Odločba Ustavnega sodišča RS št. Up-77/2004 z dne 11. 10. 2006. 2 V sklepu o izročitvi sodišče tudi odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja oziroma izprazniti poslovni prostor. Sklep je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. 3 11. člen ZIZ; ekonomičnost postopka je npr. izražena v določbi 171. člena ZIZ (pristop k izvršbi)