Jedro

Tožena stranka na podlagi 24. člena ZBPP v postopkih reševanja prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči presoja verjetnost izgleda za uspeh, glede na razpoložljive listine in druga dokazna sredstva, ki jih pridobi po uradni dolžnosti ali jih prosilci za brezplačno pravno pomoč sami predložijo. V zvezi s pridobljenim izvedenskim mnenjem medicinske stroke glede načina nastanka telesne poškodbe je tožena stranka pravilno presodila verjetnostni izgled za uspeh, ki ga bi imela tožnica kot prosilka za brezplačno pravno pomoč v odškodninskem postopku. Tožena stranka se je pri odločitvi pravilno oprla na ugotovitve v tem mnenju, da tožničina poškodba ni nastala na podlagi zadetja avtomobila z levo zadnjo gumo osebnega avtomobila v spodnji del tožničine noge.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč A.A. za izplačilo odškodnine zaradi škodnega dogodka z dne 2. 5. 2012, zavrne kot neutemeljena.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja določbo prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), kjer sodišče presoja verjetnost izgleda za uspeh. V nadaljevanju pojasnjuje dejansko stanje odškodninske tožbe, ki jo želi prosilka vložiti zaradi škodnega dogodka dne 2. 5. 2012, ko je B.B. s svojim osebnim avtomobilom zapeljala vzvratno in zadela prosilko, pri čemer se je prosilka poškodovala. Sklicuje se na mnenje izvedenke sodne medicinske stroke, ki je 30. 11. 2012 za potrebe kazenskega postopka podala izvedensko mnenje, iz katerega izhaja, da je prosilka dne 2. 5. 2012 utrpela dvojni zlom levega gležnja z izpahom, da pa gre za tipični prelom gležnja, ki nastane kot posledica pronacijske ali abdukcijskega poškodbe, kadar oškodovanci zvijejo stopalo tako, da stopijo na notranjo stran gležnja. Izvedenka meni, da je nastala poškodba tako, da je stopila oškodovanka nerodno na levo stopalo in ga ji je spodvilo. Ob zadetju z avtomobilom navadno nastanejo na površini telesa odrgnine ali ploskovite podplutbe.

3. Na podlagi tega mnenja je tožilstvo zavrglo kazensko ovadbo zoper B.B., ker ni bil podan sum, da je storila očitano kaznivo dejanje, zaradi katerega naj bi prosilka zadobila poškodbe. Za izplačilo odškodnine morajo biti podane predpostavke: protipravnost, vzročna zveza, škoda in krivda; obstoj prvih treh bremeni oškodovanca, torej prosilko, neobstoj zadnje pa povzročitelja škode. Glede na navedeno, je tožena stranka presodila, da je predmetna zadeva očitno nerazumna, saj ni izkazanega verjetnega izgleda za uspeh prosilke v postopku za izplačilo odškodnine.

4. Tožnica v tožbi navaja, da tožnica tega mnenja ni prejela, ker je bila v predkazenskem postopku zoper povzročiteljico zaslišana zgolj kot priča oziroma oškodovanka, temu mnenju že sedaj nasprotuje. Sama povzročiteljica je priznala, da je stala ob svojem motornem kolesu na parkirišču in da se je pri vožnji nazaj s svojim avtomobilom dotaknila tožnice, ki je tedaj klecnila. Vprašanje je, v kateri del telesa je povzročiteljica zadela tožnico, zaradi česar se je tožnica poškodovala, vendar takšno ugotavljanje dejanskega stanja ne more biti v pristojnosti tožene stranke. Očitno je, da je tožena stranka uporabila izvedensko mnenje izvedenke medicinske stroke v postopku, v katerem tožnica ni imela nobenega vpliva in je tako sklicevanje na takšno izvedensko mnenje povsem neutemeljeno. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo spremeni in se tožnici odobri prošnja za brezplačno pravno pomoč za vložitev tožbe, svetovanje in zastopanje na prvi stopnji zaradi izplačila odškodnine zaradi škodnega dogodka z dne 2. 5. 2012. Podredno zahteva, da naj se izpodbijana odločba odpravi.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega stanja uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov za odločitev ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi razlogi pa še dodaja;

8. Neutemeljeni so tožbeni ugovori, da je ostalo odprto vprašanje, v kateri del telesa je povzročiteljica zadela tožnico, zaradi česar se je tožnica poškodovala, kar po mnenju tožnice (takšno ugotavljanje dejanskega stanja), ne more biti v pristojnosti tožene stranke, še posebej ne zato, ker je tožena stranka uporabila izvedensko mnenje, pri katerem tožnica ni imela možnosti sodelovanja in je sklicevanje na to mnenje povsem neutemeljeno. Tožena stranka namreč na podlagi 24. člena ZBPP v postopkih reševanja prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči presoja verjetnost izgleda za uspeh, glede na razpoložljive listine in druga dokazna sredstva, ki jih pridobi po uradni dolžnosti ali jih prosilci za brezplačno pravno pomoč sami predložijo. V zvezi s pridobljenim izvedenskim mnenjem medicinske stroke glede načina nastanka telesne poškodbe, sicer res že v predkazenskem postopku, je tožena stranka pravilno presodila verjetnostni izgled za uspeh, ki ga bi imela tožnica kot prosilka za brezplačno pravno pomoč v odškodninskem postopku. Tožena stranka se je pri zavrnilni odločitvi oprla na ugotovitve v tem mnenju, da tožničina poškodba ni nastala na podlagi zadetja avtomobila z levo zadnjo gumo osebnega avtomobila v spodnji del tožničine noge. Civilna odgovornost (krivda) za povzročeno nezgodo je sicer res širša kot kazenska odgovornost, vendar pa je pri presoji verjetnostnega izgleda za uspeh (ne presoja se gotovost izgleda za uspeh) morala tožena stranka poleg izvedenskega mnenja upoštevati tudi sklep Okrožnega državnega tožilstva v Celju z dne 20. 2. 2013, s katerim je to zavrglo kazensko ovadbo zoper domnevno povzročiteljico prometne nezgode. Iz vseh teh okoliščin je mogoč zaključek, da je bila odločitev tožene stranke pravilna.

9. Glede na to, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.