Jedro

Po določbi 146. člena ZDavP-2 je v primerih, kadar se na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti, izvršilni naslov odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga je izdal organ, pristojen za odmero te obveznosti (predlagatelj izvršbe). Niti ZDavP-2 niti druge zakonske določbe davčnemu organu ne dajejo pristojnosti, da bi preverjal pravilnost klavzule o izvršljivosti.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je upravni organ prve stopnje na podlagi izvršljivega plačilnega naloga št. ... z dne 27. 11. 2006 zoper tožnika-dolžnika začel davčno izvršbo dolžnega zneska globe in stroškov davčne izvršbe v skupni višini 62,59 € na denarne prejemke tožnika. V obrazložitvi navaja, da je bil plačilni nalog izdan na podlagi 57. člena Zakona o prekrških (ZP-1, Uradni list RS, št. 55/05-UPB2), ki v osmem odstavku določa, da če kršitelj ne plača globe v predpisanem roku in v znesku določenem v plačilnem nalogu in ne vloži zahteve za sodno varstvo, se pošlje plačilni nalog v izvršitev organu, ki je pristojen za izterjavo davkov, da globo prisilno izterja, brez predhodnega opomina. Na podlagi 143. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2, Uradni list RS, št. 117/06) začne davčni organ davčno izvršbo, če obveznost ni plačana v predpisanem roku. Na podlagi drugega odstavka istega člena začne davčni organ davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi, ki mora vsebovati sestavine določene v 151. členu ZDavP-2. ZDavP-2 v 146. členu določa, da če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je izvršilni naslov odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ pristojen za odmero te obveznosti. Način davčne izvršbe je določen v 152. členu ZDavP-2. Navedeno odločitev je potrdilo tudi Ministrstvo za finance v pritožbenem postopku s svojo odločbo št. ... z dne 26. 8. 2008. Zavrnilo je pritožbene ugovore, da plačilni nalog ni postal izvršljiv, ker je tožnik na podlagi plačilnega naloga podal zahtevo za sodno varstvo pri prekrškovnem organu. Svojo odločitev je utemeljilo z določbo 146. člena ZDavP-2, po kateri se v primeru, ko davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, kot izvršilni naslov šteje odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti. Plačilni nalog, ki v obravnavanem primeru predstavlja izvršilni naslov je opremljen s potrdilom o izvršljivosti, potrdilo o izvršljivosti pa predstavlja potrdilo v smislu 179. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 24/06), ki se na podlagi tretjega odstavka 2. člena ZDavP-2 uporablja v vseh vprašanjih postopka, ki niso urejena v ZDavP-2, zato se ta okoliščina v skladu s prvim odstavku 169. člena ZUP šteje za dokazano. V primeru, da bi bila klavzula (potrdilo) o izvršljivosti na plačilnem nalogu s strani izdajatelja plačilnega naloga (predlagatelja) izvršbe kasneje razveljavljena v postopku izdaje plačilnega naloga, je to razlog za ustavitev davčne izvršbe in odpravo oz. razveljavitev že izvršenih dejanj v postopku davčne izvršbe. Eden od razlogov za ustavitev davčne izvršbe po 155. členu ZDavP-2 je namreč tudi razlog, če je pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen izvršilni naslov ali razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.

Tožnik v tožbi ponavlja pritožbene ugovore v zvezi z izvršljivostjo plačilnega naloga. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov razvidnih iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za davčno izvršbo neplačane globe na podlagi pravnomočnega in izvršljivega plačilnega naloga Skupne občinske uprave Ptuj z dne 27. 11. 2006 in stroškov davčne izvršbe.

Po določbi 146. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2, Uradni list RS, št. 117/2006) je v primerih, kadar se na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti, izvršilni naslov odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga je izdal organ, pristojen za odmero te obveznosti (predlagatelj izvršbe). V obravnavani zadevi iz podatkov predloženega upravnega spisa izhaja, da je za začetek predmetne izvršbe obstajal veljaven izvršilni naslov (plačilni nalog, ki je bil s strani predlagatelja izvršbe opremljen s potrdilom o izvršljivosti z dne 30. 11. 2006), izpodbijani prvostopni sklep pa je vseboval tudi vse predpisane sestavine iz 151. člena ZDavP-2. Tožena stranka je tožniku tudi pravilno pojasnila, da niti ZDavP-2, niti druge zakonske določbe za primere kot je naveden, davčnemu organu ne dajejo pristojnosti, da bi preverjal ali je potrditev oz. klavzula izvršljivosti pravilna. To je dolžnost organa, ki je izvršilni naslov s potrdilom o njegovi izvršljivosti izdal. Zato sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore, ki jih je navajal tožnik že v pritožbenem postopku in se nanašajo na izvršljivosti samega plačilnega naloga. Glede na navedeno je zato sodišče po ugotovitvi, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006) kot neutemeljeno zavrnilo. K 2. točki izreka: Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.