Jedro

Predlog je bil vložen glede pravnih vprašanj ali je podana odškodninska odgovornost tožene stranke - banke - v primeru, ko zaradi opustitve potrebne skrbnosti pri poslovanju (konkretno napake v sistemu, nepravilno oziroma malomarno opravljenega pregleda dokumentov) zoper tožnico vloži predlog za izvršbo za znesek oziroma dolg, ki je bil s strani tožnice že plačan in ali je podan temelj za tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo odškodnine na podlagi določb 131. in 135. člena OZ.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je trdila, da je s toženo stranko najprej sklenila pogodbo o vodenju transakcijskega računa, kasneje pa še pogodbo o dovoljeni prekoračitvi pozitivnega stanja na transakcijskem računu, da je prišla v zamudo s prekoračenim dovoljenim stanjem, zaradi česar je tožena stranka izterjavo naročila stranskemu intervenientu, ki mu je tožnica dolg poravnala v celoti. Kljub temu je tožena stranka v kartico komitenta zapisala negativno stanje na tožničinem računu in vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, na podlagi katerega je sodišče izdalo sklep o izvršbi. Tožnica je zoper sklep o izvršbi ugovarjala in toženko kazensko ovadila. S tožbo v konkretni zadevi je zahtevala plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki ji jo je toženka povzročila z vložitvijo predloga za izvršbo.

2. Sodišče prve stopnje je tožničinemu zahtevku delno ugodilo za obe obliki škode, drugostopenjsko sodišče pa je sodbo sodišča prve stopnje v ugodilnem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Tožnica je zoper sodbo drugostopenjskega sodišča vložila predlog za dopustitev revizije glede pravnih vprašanj: - ali je podana odškodninska odgovornost tožene stranke - banke - v primeru, ko zaradi opustitve potrebne skrbnosti pri poslovanju (konkretno napake v sistemu, nepravilno oziroma malomarno opravljenega pregleda dokumentov) zoper tožnico vloži predlog za izvršbo za znesek oziroma dolg, ki je bil s strani tožnice že plačan in - ali je podan temelj za tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo odškodnine na podlagi določb 131. in 135. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

Poudarja, da je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je do izvršbe že plačanega dolga prišlo zaradi napake v sistemu plačil oziroma zaradi opustitve potrebne skrbnosti tožene banke. Od toženke kot poslovnega subjekta se zahteva še toliko večja skrbnost pri poslovanju s strankami. Napaka v sistemu je izključno v njeni sferi. Ugotovljena je bila tudi dodatna malomarnost pri pregledu dokumentov, saj banka ni pregledala vseh dokumentov v zvezi s plačili. Če bi banka ravnala z ustrezno skrbnostjo, bi kljub napaki v sistemu lahko veliko prej ugotovila, da je toženka dolg poravnala skoraj leto dni pred vložitvijo predloga za izvršbo. Drugostopenjsko sodišče je bilo nasprotnega mnenja, češ da toženka ni odškodninsko odgovorna, saj naj bi tožnica plačala le glavnico, ne pa tudi obresti, zaradi česar z vložitvijo predloga za izvršbo ni ravnala nedopustno, pa čeprav je zahtevala tudi plačilo glavnice. Drugostopenjsko sodišče se je torej postavilo na stališče, da se predlogi za izvršbe lahko vlagajo brez dejanske podlage in za poljubne zneske, kar je nedopustno že nasploh, še posebej pa, ko gre za banko. Sodišče druge stopnje tako ni ugotavljalo zatrjevanih opustitev toženke oziroma protipravnosti takšnih opustitev. Poleg tega je njegova sodba obremenjena s procesnimi kršitvami, saj je pomanjkljiva in se je zaradi odsotnosti razlogov o odločilnih dejstvih oziroma njihove nejavnosti ne da preizkusiti. Predvsem se drugostopenjska sodba ni opredelila glede zatrjevanih opustitev toženke, kar je imelo za posledico vložitev spornega izvršilnega predloga.

4. Predpostavke za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku niso podane. Skladno z določbo tretjega odstavka 367.c člena istega zakona ga je zato Vrhovno sodišče zavrnilo.