Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSRS Sklep X DoR 385/2022-6

ECLI:SI:VSRS:2023:X.DOR.385.2022.6 Upravni oddelek

predlog za dopustitev revizije nepopoln predlog zavrženje predloga
Vrhovno sodišče
22. februar 2023
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Zastavljeno vprašaje in utemeljitev predloga se ne nanaša na razloge izpodbijane sodbe, zato predlog za dopustutev revizije ni formalno popoln in ga je Vrhovno sodišče s sklepom zavrglo.

Izrek

I. Predlog se zavrže. II. Tožeča stranka sama nosi stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožnikov, vloženo zoper delni odločbi Upravne enote Ptuj, št. 331-24/2018-212 (05079) z dne 7. 7. 2021 ter št. 331 - 24/2018 - 213 (05079) z dne 7. 7. 2021 (I. točka izreka izpodbijane sodbe), in odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (II. točka izreka izpodbijane sodbe).

2. Upravna enota Ptuj je z izpodbijano delno odločbo, št. 331 - 24/2018 - 212 (05079) z dne 7. 7. 2021, odločila, da na podlagi odločbe o uvedbi komasacijskega postopka, št. 331-8/2016 (05077) z dne 18. 5. 2016, ki je postala pravnomočna dne 8. 7. 2016, vlagata tožeči stranki (kot komasacijska udeleženca) v komasacijski sklad na komasacijskem območju k. o. ... parcelo št. 26 k. o. ..., katere solastnika sta v deležu do ½ (1. točka izreka delne odločbe), iz komasacijskega sklada pa se jima dodeli parcela št. 17 k. o. ..., tako da je razlika v vrednosti – 32 točk (2. točka izreka delne odločbe), ki se zaradi male vrednosti ne poračuna (3. točka izreka delne odločbe). Nadalje je z izpodbijano delno odločbo, št. 331 - 24/2018 - 213 (05079) z dne 7. 7. 2021, odločila, da na podlagi odločbe o uvedbi komasacijskega postopka, št. 331-8/2016 (05077) z dne 18. 5. 2016, ki je postala pravnomočna dne 8. 7. 2016, vlaga (drugi) tožnik (kot komasacijski udeleženec) v komasacijski sklad na komasacijskem območju k. o. ... parcele št. 24, 26/2, 26/3, 26/1, 26/2 in 8, vse k. o. ... (1. točka izreka delne odločbe), iz komasacijskega sklada pa se komasacijskemu udeležencu dodelita parceli št. 16 in 17, obe k. o. ..., tako da je razlika vrednosti + 20 točk (2. točka izreka delne odločbe), ki se zaradi male vrednosti ne poračuna (3. točka izreka delne odločbe).

3. Zoper navedeni delni odločbi sta tožnika vložila pritožbi, ki ju je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z odločbo št. 3313 - 200/2021-2 z dne 16. 9. 2021 zavrnilo (1. točka izreka odločbe) in ugotovilo, da stroški postopka niso nastali (2. točka izreka odločbe).

4. Predmet izpodbijane sodbe je bila presoja zakonitosti odločitev upravnega organa o dodelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada tožnikoma kot komasacijskima udeležencema. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da so bile procesne in materialnopravne določbe (Zakona o kmetijskih zemljiščih, v nadaljevanju ZKZ, in Pravilnika o izvajanju komasacije kmetijskih zemljišč, v nadaljevanju Pravilnik) pravilno uporabljene. Ne glede na to, da je bil del zemljišč, vloženih v komasacijski sklad, v solasti obeh tožnikov, del pa v izključni lasti drugega tožnika, je bilo upoštevano, da gre za eno kmetijsko gospodarstvo in so bila (gledano skupno) tožnikoma, ki sta zemljišče vložila v štirih obdelovalnih kosih, dodeljena zemljišča v dveh obdelovalnih kosih, pri razliki med skupno vrednostjo in površino vloženih in dodeljenih zemljišč, pa je upravni organ tudi pravilno upošteval prvi odstavek 65. člena ZKZ.1 Kar zadeva vprašanje lege in zaokroženosti zemljišč je sodišče pojasnilo,2 da sta tožnika vložila zemljišče v štirih kosih, dobila pa sta ga v dveh, kar gotovo sledi namenu komasacije, pri čemer so bile upoštevane tudi pripombe tožečih strank, da se jima na območju hiše dodeli zemljišče enake površine. Sodišče je zavrnilo tudi nadaljnje pripombe tožečih strank v smeri, da se je nekaterim drugim komasacijskim udeležencem površina zemljišča pri (njihovih) hišah povečala, in jih je razumeti, da menita, da se je postopek komasacije za njiju končal manj ugodno, kot za nekatere druge udeležence.3 Pripombe tožnikov so bile upoštevane glede površine zemljišča pri ohišnici, komasacijski odbor pa se je strinjal tudi s spremembo poteka ceste – navedeno je bilo pri izdaji izpodbijanih odločb upoštevano, nasprotne trditve tožečih strank, pa podatki spisa ne potrjujejo. Glede na vse navedeno je sodišče tudi presodilo,4 da so neutemeljeni tožbeni ugovori, ki se nanašajo na to, da sta tožnika želela pridobiti zemljišča, ki bi ležala nekoliko bolj severno, da so ta neprimerna za obdelavo in da se je nekaterim udeležencem zemljišče pri hiši povečalo.

5. Tožeči stranki (v nadaljevanju predlagatelja) sta zoper pravnomočno sodbo vložili predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in Vrhovnemu sodišču predlagali, naj dopusti revizijo glede vprašanja: - ali je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določila 65., 66. in 67. Zakona o kmetijskih zemljiščih ter 16. člena Pravilnika o izvajanju komasacije kmetijskih zemljišč, pri presoji, da trditve o neprimernosti v komasaciji dodeljenih zemljišč za učinkovito (ekonomično) kmetijsko obdelavo5 ter spoštovanje načela enakosti (prepoved arbitrarnega odločanja) v komasacijskem postopku niso pravno upoštevne? Oziroma povedano drugače: - ali je pravilna presoja prvega sodišča, ki je odklonilo presojo trditev o neprimernosti v komasaciji dodeljenih zemljišč za učinkovito (ekonomično) kmetijsko obdelavo ter spoštovanja načela enakosti (prepoved arbitrarnega odločanja) v komasacijskem postopku pravno neupoštevni?

6. Predlog ni popoln.

7. V skladu s četrtim odstavkom 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se v predlogu sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, mora v skladu s petim odstavkom 367. b ZPP navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Če stranka ne ravna po četrtem odstavku ali v skladu s petim odstavkom ne navede opravilnih številk zadev sodb, na katere se sklicuje, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367. b člena ZPP).

8. Predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje formalnih zahtev iz 367. b člena ZPP, saj revizije ni mogoče dopustiti glede vprašanj, ki se ne nanašajo na razloge izpodbijane sodbe. Vrhovno sodišče namreč lahko revizijski preizkus opravi le v okviru tega, kar je Upravno sodišče obravnavalo in uporabilo kot temelj svoje sodne presoje.6

9. Da bi bil predlog formalno popoln, bi torej predlagatelja morala pri oblikovanju vprašanj izhajati iz stališč izpodbijane sodbe, na kratko utemeljiti, zakaj so ta napačna, ter tudi zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila iz tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse.

10. Tem kriterijem predlog ne zadosti. Zastavljeno vprašaje in utemeljitev predloga se namreč ne nanaša na razloge izpodbijane sodbe. Upravno sodišče je pri presoji zakonitosti izpodbijanih aktov upoštevalo tako določbe ZKZ, kot tudi določbe Pravilnika. Glede na to, da je sodišče navedbe predlagateljev o zatrjevani neprimernosti v komasaciji dodeljenih zemljišč za učinkovito (ekonomično) kmetijsko obdelavo7 ter spoštovanje načela enakosti (prepoved arbitrarnega odločanja) v komasacijskem postopku obravnavalo in se do njih opredelilo, pri tem pa tudi ustrezno obrazložilo, zakaj jih je štelo za neutemeljene in jih zavrnilo,8 ne drži, da bi sodišče prve stopnje presodilo, da so te navedbe neupoštevne, kot to zatrjujeta predlagatelja.

11. Revizije zato ni mogoče dopustiti.

12. Ker predlog po navedenem ne izpolnjuje predpisanih zahtev, ga je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 13. Predlagatelja sta zahtevala tudi povrnitev stroškov predloga za dopustitev revizije, vendar s predlogom nista uspela, zato sama trpita svoje stroške tega predloga (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Prim. 33., 34. in 35. točka obrazložitve izpodbijane sodbe 2 Prim. 37. točka obrazložitve izpodbijane sodbe 3 Prim. 38. točka obrazložitve izpodbijane sodbe 4 Prim. 42. točka obrazložitve izpodbijane sodbe 5 Takšnega kriterija Pravilnik v 16. členu ne določa - 1. alineja 16. člena Pravilnika določa, da se komasacijskemu udeležencu dodelijo zaokrožena zemljišča praviloma tako, da ustrezajo usmeritvi gospodarjenja, pri tem se upošteva zaokrožitev obdelovalnih zemljišč oziroma zemljišč za drugo rabo, medtem ko 6. alineja 16. člena Pravilnika določa, da se komasacijskemu udeležencu dodeli zemljišče, ki je po obliki čim bolj ustrezno za predvideno obdelavo, pri čemer se dolžina in širina njivskih parcel določi glede na obliko terena, tehnične in gospodarske pogoje rabe mehanizacije, ki jo kmetje uporabljajo v kraju, kjer se izvaja komasacija. 6 Prim. sklep X DoR 284/2021 z dne 9. 3. 2022. 7 Takšnega kriterija Pravilnik v 16. členu ne določa - 1. alineja 16. člena Pravilnika določa, da se komasacijskemu udeležencu dodelijo zaokrožena zemljišča praviloma tako, da ustrezajo usmeritvi gospodarjenja, pri tem se upošteva zaokrožitev obdelovalnih zemljišč oziroma zemljišč za drugo rabo, medtem ko 6. alineja 16. člena Pravilnika določa, da se komasacijskemu udeležencu dodeli zemljišče, ki je po obliki čim bolj ustrezno za predvideno obdelavo, pri čemer se dolžina in širina njivskih parcel določi glede na obliko terena, tehnične in gospodarske pogoje rabe mehanizacije, ki jo kmetje uporabljajo v kraju, kjer se izvaja komasacija. 8 Tč. 29 obrazložitve izpodbijane sodbe (pojasnilo sodišča, katere ugovore je obravnavalo), tč. 36 obrazložitve izpodbijane sodbe (pravilna uporaba določbe prvega odstavka 65. člena ZKZ tako glede vrednosti, kot tudi glede površine), tč. 37 obrazložitve izpodbijane sodbe (vprašanje lege in zaokroženosti zemljišč ter upoštevanje pripomb predlagateljev, da se jima na območju hiše dodeli zemljišče enake površine), tč. 38 obrazložitve izpodbijane sodbe (glede navedb v smeri manj ugodne obravnave v primerjavi z drugimi komasacijskimi udeleženci glede ohišnic).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia