Jedro

Nepravilen vpis v zemljiški knjigi, ki nima dejanske podlage, ne more biti temelj pridobitve lastninske pravice, niti predmet ustavnega varstva zasebne lastnine. Izpodbijani sklep tako ne pomeni razlastitve nasprotne udeleženke, ampak se z njim le ugotavlja dejanski pravni položaj nepremičnine in varuje po zakonu pridobljena lastninska pravica predlagateljev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pripadajoče zemljišče k stavbi z ident. št. X-1042, ki je povezana z zemljiškima parcelama št. 371/21 in 1539/5, obe k. o. X, z naslovom ..., predstavlja zemljišča parcela št. 371/39 k. o. X. Ugotovilo je tudi, da je navedena zemljiška parcela v (so)lastnini vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe z ident. št. X-1042. Sklenilo je še, da se zemljiška parcela št. 371/39 k. o. X v vrstnem redu zaznambe postopka določitve pripadajočega zemljišča vpiše v zemljiško knjigo kot splošni skupni del stavbe z ident. št. X-1042, ki je v (so)lastnini vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila nasprotna udeleženka. Sklicuje se na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa in zavrženje oziroma zavrnitev predloga, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče upoštevalo predvsem mnenje sodne izvedenke urbanistične stroke, da sta bili stavbi na naslovih ... in ... zgrajeni na podlagi istega gradbenega dovoljenja, ni pa se opredelilo do navedb nasprotne udeleženke, da je bilo funkcionalno zemljišče določeno že v sami lokacijski dokumentaciji in z gradbenim dovoljenjem ter kot tako že dejansko izvedeno. Prav tako ni odgovorilo na njeno pripombo, da navedena parcela posega na zelenico na južni strani pešpoti in da skica terenske izmere presega površino pripadajočega zemljišča. Pritožba poudarja, da je izvedenec le pomočnik sodišča, ni pa pristojen za odgovor na pravna vprašanja. Čeprav je nasprotna udeleženka ves čas postopka zatrjevala svojo lastninsko pravico na parceli, ki je z izpodbijanim sklepom določena za pripadajoče zemljišče, se sodišče do te njene trditve ni opredelilo, zato izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih.

3. Odgovora na pritožbo ni bilo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno in celovito ugotovilo dejansko stanje. Pri tem ni spregledalo nobenega odločilnega ali drugega pravno pomembnega dejstva. Ker samo ne razpolaga z ustreznim znanjem, je v skladu z 243. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 za odgovor na strokovna vprašanja določilo dva izvedenca (urbanistične in geodetske stroke). Njune ugotovitve in mnenje je nato, tako kot vse ostale dokaze, ocenilo skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Neupravičen je zato pritožbeni očitek, da je sodišče slepo sledilo izvedencema. O ustreznosti njunih mnenj se je lahko prepričalo tudi na naroku, ki ga je ob sodelovanju izvedencev opravilo na kraju samem.

6. Nasprotna udeleženka v pritožbi ponavlja svoja stališča in trditve, na katere ji je pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje, tako v izpodbijanem sklepu kot v sklepu z dne 22. 3. 2018, s katerim je odredilo evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru. Pomisleki glede skice terenske izmere so odveč, saj je izvedenec odmeril in na novo evidentiral le del zemljišča okoli transformatorske postaje, na sporni južni del parcele pa ni posegel. Tudi sklicevanje na lokacijsko dokumentacijo, v kateri je že bilo določeno funkcionalno zemljišče, ni sprejemljivo, saj je izvedenka urbanistične stroke ugotovila, da zunanja ureditev ni bila v celoti izvedena na način, kot je bilo načrtovano z lokacijsko dokumentacijo.

7. Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi ustrezno upoštevalo predpisana merila za ugotavljanje obsega pripadajočega zemljišča iz prvega odstavka 43. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1). Izpodbijani sklep je tako tudi materialnopravno pravilen, hkrati pa dovolj izčrpno obrazložen, da ga je mogoče preizkusiti.

8. Res se je nasprotna udeleženka v postopku med drugim sklicevala tudi na svojo lastninsko pravico; čeprav se sodišče prve stopnje do te trditve ni posebej opredelilo, to ni kvarno vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Sodna praksa in pravna teorija namreč soglašata, da nepravilen vpis v zemljiški knjigi, ki nima dejanske podlage, ne more biti temelj pridobitve lastninske pravice, niti predmet ustavnega varstva zasebne lastnine. Izpodbijani sklep tako ne pomeni razlastitve nasprotne udeleženke, ampak se z njim le ugotavlja dejanski pravni položaj nepremičnine in varuje po zakonu pridobljena lastninska pravica predlagateljev.2

9. Pritožbeni razlogi po navedenem niso utemeljeni. Ker v postopku na prvi stopnji ni bilo niti uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Določbe tega zakona se po 37. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) smiselno uporabljajo tudi v nepravdnem postopku. 2 Jure Debevec: Ureditev lastništva pripadajočih zemljišč k stavbam (Odvetnik 55, april 2012, stran 20).