Jedro

Sodba okrožnega sodišča je postala pravnomočna izven meja pravnomočnosti sodbe okrajnega sodišča, zato sodba okrožnega sodišča ne predstavlja dejstva oz. dokaza, ki bi lahko bil obnovitveni razlog po 10. tč. 394. čl. ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za obnovo postopka, ki ga je tožeča stranka vložila 28. 7. 2006. V pravočasni pritožbi je tožnik po pooblaščenki izpodbijal sklep sodišča prve stopnje iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za obnovo postopka ter razveljavi sodbo prve stopnje v celoti in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navajal je, da se je sodišče prve stopnje ukvarjalo z vprašanjem vmesne pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Celju opr. št. P 768/96, kar bi lahko storilo v primeru, če bi dovolilo obnovo postopka. Odločalo je o novem dokazu brez sklepa o dovolitvi obnove, ne da bi strankam dalo možnost, da se o predlogu izjavijo na obravnavi. O pravnem temelju istega škodnega dogodka obstojita dve sodbi, zato bi moralo sodišče prve stopnje nova dejstva in nove dokaze proučiti v obnovljenem postopku, izvesti predlagane dokaze in nato odločiti. Sodišče prve stopnje ni (v sojenju) odredilo takšnega dela izvedenca, ki bi razčistilo dejanska vprašanja, to pa je storilo Okrožno sodišče v Celju v zadevi P 768/96 in rezultat je pravnomočna vmesna sodba.

Pritožba ni utemeljena.

Obnovitveni razlogi po 10. tč. 394. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) - nova dejstva in novi dokazi - se lahko uporabijo za obnovo, če so ta dejstva oz. dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni izvedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v tem prejšnjem postopku. Dejstva in dokazi, ki so nastali kasneje, niso obnovitveni razlog in se na podlagi takih dejstev in dokazov ne more zahtevati obnova postopka.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo dejstva: da je bilo o tožnikovem zahtevku pravnomočno odločeno v zadevi P 84/97 dne 18. 6. 2003, da je bilo z vmesno sodbo Okrožnega sodišča v Celju P 768/96 razsojeno 12. 7. 2005. Torej je vmesna sodba Okrožnega sodišča v Celju postala pravnomočna še kasneje (kdaj je ta vmesna sodba postala pravnomočna, ne navaja niti predlog za obnovo postopka, čeprav kot dokaz navaja tudi sodbo Višjega sodišča v Celju opr. št. Cp 659/2006 brez navedbe datuma), pravnomočna je postala izven meja pravnomočnosti sodbe Okrajnega sodišča v Celju opr. št. P 84/97, zato sodba Okrožnega sodišča v Celju ne predstavlja dejstva oziroma dokaza, ki bi lahko bil obnovitveni razlog po 10. tč. 394. čl. ZPP.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje sprejelo pravilen zaključek, da je uveljavljani obnovitveni razlog nedovoljen po II. odst. 395. čl. ZPP in je predlog za obnovo postopka zavrglo z izpodbijanim sklepom brez naroka v skladu z določbo I. odst. 398. čl. ZPP. Za svojo odločitev je ugotovilo vsa odločilna dejstva, ki tudi pritožbeno niso izpodbijana, ni pa navedlo vseh pravnih razlogov, ko je navedlo le, da drugačna pravna presoja v drugem postopku ne predstavlja obnovitvenega razloga po 10. tč. 394. čl. ZPP. Zato pritožbeno sodišče dodaja, da čas "sprejete oziroma drugačne pravne presoje", torej sodbe Okrožnega sodišča v Celju P 768/96, ki ga je sodišče prve stopnje sicer ugotovilo (12. 7. 2005), kaže na nedovoljenost v predlogu za obnovo postopka navedenega dokaza.

Sodišče prve stopnje je torej popolno ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo določbe Zakona o pravdnem postopku. Pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP), zato je glede na vse obrazloženo pritožbeno sodišče sprejelo zaključek, da je pritožba neutemeljena in jo je zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. v zv. s 366. čl. ZPP).

O stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločilo, ker jih tožnik v pritožbi ni niti zahteval niti zaznamoval.