7. 7. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Ž. pri Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 27. junija 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper odločbo Višjega sodišča v Ljubljani št. PRps 1857/2004 z dne 26. 1. 2005 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Kamnik št. P-902/03 z dne 2. 2. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.S prvostopenjsko odločbo je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve prekrška po petem odstavku 15. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 36/2000 – ZPDZC). Izrečena mu je bila denarna kazen v znesku 50.000 tolarjev. Višje sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

2.Pritožnik zatrjuje kršitev 14., 21., 22., 27., 28., 29., 34., 35., 49. in 74. člena Ustave. Navaja, da prvostopenjski organ ni ravnal v skladu z načelom zakonitosti in je pristransko in nezakonito uporabil pravo ter izvedel in presodil dejstva. Pritožnik naj bi prekršek storil v pravni zmoti, česar naj sodišče ne bi upoštevalo. Navaja, da je bil v skladu s temeljnimi evropskimi načeli o svobodni trgovini in prostem pretoku blaga prepričan, da lahko prosto prodaja jabolka in jabolčni kis tudi na območju lokalne skupnosti, ki meji na njegovo matično občino. Sodišča naj ne bi uporabila vseh določb za zavarovanje njegovih pravic. Razlikovanje v lokalnih pravnih redih naj bi predstavljalo kršitev načela prepovedi diskriminacije. Navaja, da se sodišči nista opredelili do pritožnikovih navedb, zato ni mogel uveljavljati svojih pravnih jamstev v postopku.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitvi organov za postopek o prekrških ne moreta imeti pomembnejših posledic za pritožnika. Izrečena denarna kazen v višini 50.000 tolarjev za pritožnika ne more imeti takšnega pomena, da bi upravičevala presojo pred Ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Ustavnemu sodišču ni bilo treba ponovno odločati o ustavnopravno relevantnih vidikih pritožbe, ker se je do njih že opredelilo ali pa so očitki pritožnika zgolj splošni, tako da jih Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

6.Ker od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in ker morebitna kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine za pritožnika ni imela pomembnejših posledic, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer