Jedro

ZBPP kot pogoj za dodelitev BPP predpisuje upoštevanje okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP. Slednje načeloma sicer lahko zajema presojo zahtevnosti postopka oziroma posameznih procesnih dejanj, v zvezi s katerimi prosilec prosi za BPP, vendar mora ta presoja na drugi strani upoštevati tudi subjektivne in objektivne (z)možnosti prosilca, da procesna dejanja dejansko opravi sam, predvsem pa tožena stranka ne more mimo okoliščin in dejstev v zadevi, ki jih ZBPP v prvem odstavku 24. člena ZBPP izrecno izpostavlja, tj. razumnost zadeve oziroma verjetnost uspeha v postopku in pomembnost zadeve za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj ter oceno o tem, ali je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Zavrnitev prošnje za BPP tako ne more temeljiti zgolj na presoji okoliščine, ki je zakon izrecno ne omenja, tj., da naj bi šlo za enostavno procesno dejanje.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 1169/2023 z dne 22. 11. 2023 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

_Potek upravnega postopka_

1. Tožena stranka je z uvodoma navedeno izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), ker tožnik ne izpolnjuje vsebinskega kriterija za dodelitev BPP iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik dne 15. 11. 2023 vložil prošnjo za BPP za vložitev predloga za izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist po sodbi okrajnega sodišča v Črnomlju II K 16146/2020, s katero je bil obsojen na šest mesecev zapora. Tožena stranka je prošnjo zavrnila, ker gre pri predlogu za nadomestitev kazni z delom v splošno korist za enostavno pisanje, za katerega ni potrebna pravna pomoč odvetnika. Navedla je, da če bo tožnik vložil predlog, bo o njem odločilo sodišče v sodbi (če še ni bila izdana) oziroma s sklepom po pravnomočnosti sodbe, in da naj tožnik v predlogu navede: naslov organa, ki je izrekel sodbo, opravilno številko, datum sodbe ter dolžino kazni, svoje ime in priimek ter kratek opis sedanjih življenjskih razmer ter prihodkov (brezposelnost, socialna pomoč mladoletni otroci). Doda naj kraj in datum vloge ter svoj podpis. Tožena stranka je še dodala, da bo sodišče o vlogi za izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist odločalo brez nepotrebnega odlašanja, odločanje pa bo temeljilo na poglobljenem, analitičnem in celovitem preverjanju in oceni vseh okoliščin, ki so bile odločilne pri izbiri in odmeri kazni.

_Povzetek navedb strank v upravnem sporu_

3. Tožnik izpodbija odločbo iz vseh razlogov iz 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in navaja, da sta tako tožnik kot tožnikova partnerica in mati njegovih mladoletnih hčera (roj. 2009 in 2017) dne 15. 11. 2023 pooblaščenko prosila za ureditev nadomestitve izvrševanja kazni zapora (Okrajno sodišče v Črnomlju je tožniku s sodbo II K 16146/2020 z dne 22. 5. 2023 v zvezi s sodbo II K 16146/2020 z dne 6. 4. 2020 izreklo kazen šestih mesecev zapora) z delom v splošno korist. Navaja, da so se od nastopa prestajanja kazni zapora razmere v družini poslabšale in da partnerica sama za hčeri ni zmožna skrbeti, ker sta se ji začeli upirati. Tožnik je star 38 let in sposoben za delo. Z delom bi si pridobil izkušnje, ki bi mu koristile pri nadaljnjih zaposlitvenih možnostih, saj je že dlje časa brezposeln. Formalni pogoji za delo v splošno korist so izpolnjeni, saj je bil obsojen na manj kot dve leti zapora (osmi odstavek 86. člen KZ-1). Partnerka je prav tako brezposelna in ne zmore plačati pooblaščenki sestave vloge, brez ustreznega znanja pa je tudi sama ne zmore sestaviti. Tožnik je v vlogi za BPP navedel konkretne razloge, zakaj potrebuje BPP in zakaj bi bila vložitev predloga za nadomestitev izvršitve kazni zapora vsebinsko upravičena. ZBPP ne vsebuje pravila, da za "enostavno pisanje" ne bi bilo mogoče pridobiti BPP niti tega pojma ne definira. Tožnikov predlog ni nerazumen, kar je edini pravni standard iz 24. člena ZBPP. Poleg tega tožena stranka v zavrnilni odločbi ne sme dajati napotkov, kako naj prosilec vloži vlogo. Tožnik ima dokončanih le 6 ali 7 razredov osnovne šole, zato njegova pismenost ni takšna, da bi lahko argumentirano prepričeval sodišče o tem, da mu kazen zapora nadomesti z delom v splošno korist, niti nima na prestajanju kazni v ZPKZ Ljubljana pogojev za pisanje vlog. Ne ve, kaj pomeni opravilna številka in kam mora pisanje poslati. Tožena stranka je tožniku odvzela pravico do sodnega varstva in pravico do odvetnika, kar je v nasprotju z ZBPP, ter ga postavila v neenak položaj v primerjavi s tistimi, ki so "enostavna pisanja" sposobni sestaviti sami. Gre za osebe, ki so že tako odrinjene na socialni rob brez osnovnih dobrin (barake brez vode in elektrike, stigmatizacija), kar je v nasprotju z namenom instituta BPP. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in vrne toženi stranki v ponoven postopek, s stroškovno posledico.

4. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla, da je tožnikova pooblaščenka dne 29. 11. 2023 vložila predlog za izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist. Tožena stranka je izpostavila, da je dolžna skrbeti za zakonito porabo proračunskih sredstev in da je na vsak način želela razbremeniti Republiko Slovenijo stroškov, ki jih ima s prosilcem v zaporu z odobritvijo sporne prošnje za BPP. V preteklosti je namreč tožnik to možnost že izkoristil in sicer v kazenski zadevi Okrajnega sodišča v Črnomlju I K 349/2010, v trajanju 240 ur. Tožena stranka je po pregledu evidenc na Okrajnem sodišču v Črnomlju ugotovila, da je tožnik v preteklosti že sam vložil predlog za izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist, ki jo je tožena stranka priložila odgovoru na tožbo. Ne držijo torej tožbene navedbe, da tožnik predloga ni zmožen sestaviti in vložiti. Glede napotkov za vložitev predloga je tožena stranka navedla, da je samo sledila "pravnemu poduku, ki sledi glede nezmožnosti prestajanja zapora", glede sestavin vloge pa, da jih je tožnik očitno že poznal. Tožena stranka vztraja, da tožnik za vložitev predloga ne potrebuje BPP, ker je tovrstno vlogo v preteklosti že vložil. Njegovo prošnjo za BPP je tožena stranka utemeljeno zavrnila, sklicujoč se na 24. člen ZBPP, razlogi za zavrnitev pa da so bili "spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve." _**K I. točki izreka**_

5. Tožba je utemeljena.

6. Tožena stranka je tožnikovo prošnjo za BPP za vložitev predloga za izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist zavrnila, sklicujoč se na 24. člen ZBPP, ker gre po njeni presoji pri predlogu za nadomestitev kazni z delom v splošno korist za enostavno pisanje, za katerega ni potrebna pravna pomoč odvetnika.

7. Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). ZBPP je bil sprejet z namenom uresničevanja ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), ki določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah, dolžnostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, in zaradi varovanja 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, po kateri ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali v kakršnihkoli kazenskih obsodbah zoper njega odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče.1 ZBPP v prvem odstavku 7. člena določa, da se BPP po tem zakonu lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

8. ZBPP v 24. členu, na katerega se sklicuje tožena stranka, določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja), in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (druga alineja) (prvi odstavek 24. člena ZBPP). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

9. ZBPP torej kot pogoj za dodelitev BPP predpisuje upoštevanje okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP. Slednje načeloma sicer lahko zajema presojo zahtevnosti postopka oziroma posameznih procesnih dejanj, v zvezi s katerimi prosilec prosi za BPP, vendar mora ta presoja na drugi strani upoštevati tudi subjektivne in objektivne (z)možnosti prosilca, da procesna dejanja dejansko opravi sam,2 predvsem pa tožena stranka ne more mimo okoliščin in dejstev v zadevi, ki jih ZBPP v prvem odstavku 24. člena ZBPP izrecno izpostavlja, tj. razumnost zadeve oziroma verjetnost uspeha v postopku in pomembnost zadeve za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj ter oceno o tem, ali je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Zavrnitev prošnje za BPP tako ne more temeljiti zgolj na presoji okoliščine, ki je zakon izrecno ne omenja, tj., da naj bi šlo za enostavno procesno dejanje. Tožena stranka ni preverjala niti tožnikovih (z)možnosti, da sam vloži predlog za izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist, niti izrecno izpostavljenih okoliščin iz prvega odstavka 24. člena ZBPP. Poleg tega tožniku pred izdajo izpodbijane odločbe tudi ni dala možnost, da se izjavi o njeni oceni, da gre za enostavno procesno dejanje (vlogo), ki ga lahko opravi sam. S tem v zvezi je utemeljen tožbeni ugovor, da tožena stranka tožnika z navedeno okoliščino ni seznanila in mu ni dala možnosti, da se zoper navedeno stališče brani. To možnost je tožnik dobil šele v tožbi, pri čemer se je tožena stranka šele v odgovoru na tožbo prvič sklicevala na to, da naj bi tožnik podobno vlogo v preteklosti že vložil, s čimer pa ne more nadomestiti pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe.

10. Sodišče je zato zaradi napačne uporabe materialnega prava (24. člen ZBPP) in bistvenih kršitev določb postopka (kršitev pravice do izjave, 9. člen ZUP, četrti odstavek 146. člena ZUP, 3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP, ki se v postopkih BPP uporablja na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP) tožbi ugodilo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in izpodbijano odločbo odpravilo ter v skladu s četrtim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

11. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov, ki se nanašajo na zadevo, očitno, da je tožbi treba ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti, v postopku pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

_**K II. točki izreka**_

12. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, je skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 tožnik upravičen do pavšalnega zneska povračila stroškov po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Na tej podlagi je sodišče, ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave in je tožnika kot pooblaščenka zastopala odvetnica, ki je zavezanka za DDV, tožniku priznalo pavšalni znesek stroškov v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povečan za 22 % DDV, skupaj torej 347,70 EUR. Ta znesek zajema vse stroške pravnega zastopanja v upravnem sporu na prvi stopnji, tudi materialne. Tožniku ga mora povrniti toženka v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje do plačila tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

1 Tako sklepa Ustavnega sodišča RS, Up 40/97 z dne 7. 3. 1997 in Up 103/97 z dne 26. 2. 1998. 2 Upravno sodišče je npr. v sodbi I U 1885/2020 z dne 16. 2. 2021 navedlo, da je treba v okviru 24. člena ZBPP upoštevati ne le teže očitanega dejanja oziroma pravne zapletenosti zadeve, pač pa tudi osebne okoliščine prosilca (Rom s tremi leti opravljene osnovne šole in nizkim nivojem razumevanja). Da je treba poleg zapletenosti primera, teže dejanja in morebitnih posledic upoštevati tudi socialne in osebne okoliščine prosilcev v kazenskih postopkih izhaja tudi iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s c) točko tretjega odstavka 6. člena EKČP (glej: Guide on Article 6 of the European Convention on Human Rights - Right to a fair trial (criminal limb), updated on 31 August 2022, str. 80-89, zlasti točka 3.d. ("legal aid"), odst. 480-487).