Jedro

Ker se obdolženi sicer brez utemeljitve pritožuje zaradi kršitve kazenskega zakona, torej ta pritožbeni razlog uveljavlja sebi v korist, je pritožbeno sodišče napadeno sodbo preizkusilo tudi v njeni odločbi o kazenski sankciji in odvzemu premoženjske koristi.

Izrek

I. Pritožba obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičen promet s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu izreklo kazen eno leto zapora, v katero mu je po prvem odstavku 56. člena KZ-1 vštelo čas pridržanja od 14. 2. 2021 od 13.50 ure do 15. 2. 2021 do 19.30 ure. Po petem odstavku 186. člena KZ-1 je sodišče prve stopnje obdolžencu odvzelo 0,31 grama kokaina, kar je bilo zaseženo dne 13. 12. 2020 in 20,05 gramov heroina, kar je bilo zaseženo dne 14. 2. 2021 ter mu po prvem odstavku 73. člena KZ-1 odvzelo elektronsko digitalno tehtnico sive barve, elektronsko digitalno tehtnico črne barve, delno uporabljen kolut aluminijaste folije in plastično vrečko s kolutom prozornih plastičnih samozapenjalnih vrečk, kar mu je bilo zaseženo dne 15. 2. 2021. Po členih 74 in 75 KZ-1 je obdolžencu odvzelo premoženjsko korist v višini 300,00 EUR, kar je odvzelo od že zasežene gotovine, ki je položena pri tukajšnjem sodišču. Po členu 224 Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) pa je obdolžencu vrnilo gotovino v vrednosti 50,00 EUR, kar mu je bilo zaseženo dne 14. 2. 2021. Sodišče prve stopnje je obdolženca po četrtem odstavku 95. člena ZKP oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Zoper takšno sodbo se je pritožil obdolženi iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom pritožbenemu sodišču, da napadeno sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obdolženi, ki se sicer pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, v pritožbi ne konkretizira katere kršitve iz členov 371 in 372 ZKP uveljavlja. V pritožbi navaja, da zaradi časovne stiske ni mogel z zagovornikom pripraviti kvalitetne obrambe ter da je bil dne 26. 9. 2022 na naroku pod vplivom zdravil zaradi poškodbe noge, s strani sodnice pa je bil tudi zaveden, da lahko vloži prošnjo za Bpp in da bodo stroški zagovornika tako kriti iz proračuna. Meni, da bi mu moralo sodišče dati možnost, da pripravi kvalitetno obrambo in bi zato moralo narok dne 26. 9. 2022 preložiti. S takšnimi pritožbenimi navedbami pa obdolženi uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/II ZKP, sam pa trdi, da mu je bil kršen 29. člen Ustave Republike Slovenije ter 14. člen Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah in 12. člen ZKP.

5. Takšnim pritožbenim navedbam ni slediti, saj po oceni pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi uveljavljane kršitve niso podane. Iz podatkov kazenskega spisa namreč izhaja, da je obdolženi že 26. 8. 2021 podal prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kateri je Strokovna služba za Bpp ugodila in dne 30. 8. 2021 mu je bil dodeljen odvetnik B. B. iz Maribora, ki ga je v tem kazenskem postopku ves čas zastopal, tudi na predobravnavnem naroku dne 26. 9. 2022, na katerem je obdolženi krivdo priznal. Zato navedbe obdolženega, da ni imel na razpolago zadosti časa, da bi z zagovornikom pripravil obrambo, niso utemeljene, prav tako pa iz zapisnika o predobravnavnem naroku ne izhaja, da bi se obdolženi skliceval na kakršnekoli zdravstvene težave ali težave s pripravo obrambe, po podanem pravnem pouku pa je izjavil, da ga je razumel in da krivdo po obtožbi priznava, prav tako pa ni dal nobenega predloga za preložitev naroka. Povsem v nasprotju s podatki kazenskega spisa so tudi trditve obdolženega o tem, da je bil zaveden glede prošnje za Bpp, saj mu je sodišče na predobravnavnem naroku podalo ustrezen pravni pouk tudi glede pridobitve Bpp, ki mu je v obravnavani zadevi že bila odobrena v obsegu, kot to izhaja iz list. št. 170 spisa. Prezreti pa tudi ni, da je obdolženi odvetnika, ki mu je bil postavljen v skladu s pravili o Bpp za zastopanje do izdaje sodne odločbe sodišča prve stopnje, to je do 26. 9. 2022, dne 23. 9. 2022 sam pooblastil za zastopanje. Sodišče prve stopnje je zagovorniku B. B. tudi vročilo drugopis prvostopne sodbe. Zato so vsi nadaljnji pomisleki obdolženega neutemeljeni in ne predstavljajo kršitve pravice do obrambe obdolženca, niti kršitve Ustave, Mednarodnega pakta in EKČP, saj so vse navedbe v tej smeri v nasprotju s podatki kazenskega spisa.

6. Ostale pritožbene navedbe obdolženi v pritožbi zgolj neobrazloženo uveljavlja, pri čemer je potrebno navesti, da v primeru sprejetega priznanja krivde, ni možno vložiti pritožbe iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (člen 370/II ZKP). Ker se obdolženi sicer brez utemeljitve pritožuje zaradi kršitve kazenskega zakona, torej ta pritožbeni razlog uveljavlja sebi v korist, je pritožbeno sodišče napadeno sodbo preizkusilo tudi v njeni odločbi o kazenski sankciji in odvzemu premoženjske koristi. Ta preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje obdolžencu za obravnavano kaznivo dejanje izreklo povsem ustrezno kazensko sankcijo, in sicer kazen zapora eno leto, pri odmeri katere je pravilno ugotovilo in ocenilo vse tiste okoliščine, ki vplivajo na to kakšno vrsto in višino kazenske sankcije bo obdolžencu izreklo. Kot olajševalno je upoštevalo priznanje krivde, kot obteževalno pa njegovo večkratno predkaznovanost tudi za istovrstno kaznivo dejanje, ko tudi že izrečene zaporne kazni na obdolženca niso vplivale tako, da bi ga odvračale od nadaljnje izvršitve kaznivih dejanj. Pri tem pa sodišče prve stopnje pravilno ni prezrlo, da je bil obdolženec pravnomočno kaznovan za istovrstno kaznivo dejanje tudi po storitve obravnavanega kaznivega dejanja. Vse navedeno pa tudi po oceni pritožbenega sodišča pritrjuje višini izrečene zaporne kazni obdolžencu, ki je glede na navedeno pravična in primerna in je ne gre spreminjati obdolžencu v korist, niti obdolženi v pritožbi glede odločbe o kazenski sankciji ne navaja ničesar.

7. Prav tako je pritožbeno sodišče v skladu z določilom člena 386 ZKP preizkusilo napadeno sodbo v odločbi o odvzemu premoženjske koristi v znesku 300,00 EUR, saj je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega. Zato je sodišče prve stopnje obdolžencu utemeljeno odvzelo premoženjsko korist in takšno svojo odločitev v napadeni sodbi tehtno obrazložilo. S temi razlogi soglaša tudi pritožbeno sodišče in jim nima kaj dodati.

8. Iz navedenih razlogov, in ker v pritožbi uveljavljane kršitve niso podane, pritožbeno sodišče pa pri uradnem preizkusu napadene sodbe ni ugotovilo kršitev v skladu s členom 383/I ZKP, je o pritožbi obdolženega odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe.

9. Obdolženi se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, vendar jih zgolj pavšalno navaja, v obrazložitvi pritožbe pa kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in odločbe o kazenski sankciji ne izpodbija.

10. Iz enakih razlogov kot sodišče prve stopnje je tudi pritožbeno sodišče obdolženca oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka, in sicer sodne takse (člen 95/IV v zvezi s členom 98/I ZKP), pri čemer je upoštevalo materialne in socialne razmere obdolženega.