Jedro

Samo navedba, da se je obsojenka posluževala obstrukcije, torej preprečevala delo zbora volilcev, za izpolnitev znakov kaznivega dejanja motitve shodov po 1. odstavku 164. paragrafa KZJ-29 ne zadošča. Z izražanjem dvoma o pravičnosti odločbe Ministrstva za notranje zadeve LRS, s katero je kaplanu odvzelo pravico do dušnopastirske službe, obsojenka ni udejanila zakonskih znakov kaznivega dejanja žaljenja organov ljudske oblati po 302. paragrafu KZJ-29. S tem ko je obsojenec med zborom volilcev tolkel po mizi, ni storil kaznivega dejanja zoper javni red in mir.

Ker je bilo kaznivo dejanje draženja k razdoru ver po 165. paragrafu KZJ-29 uvrščeno med prestopke, bi bil poskus tega kaznivega dejanja glede na določbo paragrafa 31 KZJ-29 kazniv le, če bi zakon to posebej predpisoval.

Izrek

Zahtevi Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije se ugodi in se pravnomočna sodba tudi po uradni dolžnosti spremeni tako, da se:

I.

Obsojeni A.N., D.T., J.M., S.R. (sedaj L.) in R.M. po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) o p r o s t i j o o b t o ž b e

1.) obsojena A.N., da je: a/ dne 2.2.1948 na zboru volilcev KLO T. v G. motila javni red in mir s tem, da se je posluževala obstrukcije, s čimer naj bi pod točko Ad/3/a (prvostopenjske sodbe, kar velja tudi za numeracijo ostalih dejanj) storila kaznivo dejanje zoper javni red in mir; b/ da je istega na istem zboru volilcev žalila organe ljudske oblasti, ko je izražala sum nad pravičnostjo sodbe izdane od Ministrstva notranjih zadev LRS v zadevi kaplana R.R. iz C., s čimer naj bi pod točko Ad/3/b storila kaznivo dejanje žaljenja organov ljudske oblasti;

2.) obsojeni D.T., da je: dne 2.2.1948 na zboru volilcev KLO T. v G. motil javni red in mir, s tem, da je tolkel po mizi, za katero so sedeli predstavnik KLO T. ter obenem žalil organe ljudske oblasti in vzpodbujal navzoče k razdoru, s tem da je kričal: "Dol s predsednikom, dol s tajnikom, gor s kaplanom!", s čimer naj bi pod točko 4 storil kaznivo dejanje zoper javni red in mir, sočasno s kaznivim dejanjem žaljenja ljudske oblasti;

3.) obsojeni J.M., da je: dne 2.2.1948 na zboru volilcev motil javni red in mir udarjajoč po mizi ter obenem klevetal ljudsko oblast s tem, da jo je indirektno obdolžil, da neupravičeno zadržuje žito; dalje da je čital v "Kmečkem glasu" koliko pšenice je bilo pripeljane v Slovenijo in zakaj je niso dali ljudstvu, dalje, da je videl v koledarju, da so K., M. in drugi okrogli, to je debeli, s čimer naj bi pod točko Ad/5/a storil kaznivo dejanje zoper javni red in mir, sočasno s kaznivim dejanjem klevetanja ljudske oblasti;

4.) obsojena S.R., da je: na istem zboru volilcev dne 2.2.1948 izjavila, da je učiteljica kaznovala neko učenko v G., ko je ta rekla: "Dol z zastavo in gor Boga!", pri čemer je obsojenka skušala vzbuditi nemir pri ljudstvu in izzvati versko mržnjo, s čimer naj bi pod točko Ad/6/c storila poskus kaznivega dejanja zoper javni red in mir;

5.) obsojeni R.M., da je: a/ na zboru volilcev dne 2.2.1948 v G. KLO T. motil javni red in mir s tem, da je tolkel po mizi, s čimer naj bi pod točko Ad/7/a storil kaznivo dejanje zoper javni red in mir; b/ ob isti priliki na zboru volilcev govoril, da se po šolah mladina kvari in da otrok ni dati v šolo, ker jih tam odvračajo od vere, s čimer naj bi z dejanjem pod točko Ad/7/b klevetal ljudsko oblast; c/ da je ob isti priliki na zboru volilcev kričal napram predsedniku KLO T.: "Če se bo tako gospodarilo, mora vse propasti!", s čimer naj bi z dejanjem pod točko Ad/7/c klevetal ljudsko oblast; č/ da je ob isti priliki na istem zboru volilcev izrekel besede: "Če bi mi ne bili kristjani, bi jih ležalo polne grape!" pri čemer je mislil na to, da današnji družbeni red vodi v anarhijo in medsebojno klanje, s čimer naj bi pod točko Ad/7/č storil kaznivo dejanje klevetanja ljudske oblasti in d/ da je na istem zboru volilcev dne 2.2.1948 izrekel besede, pokazavši na prisotne: "Poglejte ljudstvo, kako je suho!" s čimer je povzročil, da je soobsojeni J.M. njegove besede nadaljeval s besedami: "da se po časopisih in slikah vidi, da so predstavniki oblasti okrogli, to je debeli", s čimer naj bi pod točko Ad/7/d storil kaznivo dejanje vzpodbude h kaznivemu dejanju zoper javni red in mir.

II.

Dejanji pod točko Ad/5/a in b sodbe sodišča prve stopnje opredelita kot kaznivo dejanje zoper čast (z uporabo pravnega pravila iz 302 paragrafa Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije, v nadaljevanju KZJ-29) in na podlagi te kazenske določbe v zvezi s 3. točko 28. člena Kazenskega zakonika splošni del (Ur. l. SFRJ z dne 13.12.1947, št. 106, v nadaljevanju KZ-47) obsojenemu J.M. izreče kazen tri mesece odvzema prostosti.

III.

Dejanje pod točko Ad/6/a sodbe sodišča prve stopnje pravno opredeli kot kaznivo dejanje zoper čast (z uporabo pravnega pravila iz 302. paragrafa KZJ-29) in obsojeni S.R. na podlagi iste zakonske določbe z uporabo 3. točke 28. člena KZ-47 izreče kazen dva meseca odvzema prostosti.

IV.

Po 1. odstavku 96. člena ZKP bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 95. člena ZKP in potrebni izdatki obsojencev, nastali v zvezi z oprostilnim delom sodbe, proračun.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Idriji je sodbo z dne 5.3.1948 obsojene J.S., M.M., A.N., D.T., J.M., S.R. in R.M., spoznalo za krive: a/ pod točko Ad/1 J.S. kaznivih dejanj zoper javni red in mir, sočasno s kaznivim dejanjem neprijavljanja zborovanja v smislu 21. člena Zakona o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih ter sočasno s kaznivim dejanjem vzpodbude k storitvi kaznivih dejanj zoper javni red in mir ter ji izreklo kazen eno leto odvzema prostosti s prisilnim delom; b/ pod točko Ad/2 obsojeno M.M. pod točko 2 kaznivega dejanja zoper javni red in mir, sočasno s kaznivim dejanjem neprijavljanja v smislu 21. člena Zakona o društvih, shodih in javnih zborovanjih ter sočasno s kaznivim dejanjem vzpodbude h kaznivim dejanjem zoper javni red in mir ter ji izreklo kazen osem mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom; c/ obsojeno A.N. pod točko Ad/3/a kaznivega dejanja zoper javni red in mir, in pod točko Ad/3/b kaznivega dejanja žaljenja ljudske oblasti ter ji izreklo kazen osem mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom; d/obsojenega D.T. pod točko Ad/4/a kaznivega dejanja zoper javni red in mir, sočasno s kaznivim dejanjem žaljenja ljudske oblasti in mu izreklo dva meseca poboljševalnega dela; e/ pod točko Ad/5/a obsojenega J.M. kaznivega dejanja zoper javni red in mir, sočasno s kaznivim dejanjem klevetanja ljudske oblasti, pod točko Ad/5/b kaznivega dejanja klevetanja predstavnikov ljudske oblasti in pod točko Ad/5/c kaznivega dejanja žalitve predstavnika ljudske oblasti in mu izreklo kazen šest mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom; f/obsojeno S.R. pod točko Ad/6/a kaznivega dejanja zoper javni red in mir, sočasno s kaznivim dejanjem žaljenja ljudske oblasti, pod točko Ad/6/b kaznivega dejanja zoper javni red in mir in pod točko Ad/6/c poskusa kaznivega dejanja zoper javni red in mir ter ji izreklo kazen deset mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom; g/ obsojenega R.M. pod točko Ad/7/a kaznivega dejanja zoper javni red in mir, točkami Ad/7/b, c in č treh kaznivih dejanj klevetanja ljudske oblasti ter pod točko Ad/7/d kaznivega dejanja vzpodbujanja h kaznivemu dejanju zoper javni red in mir in mu izreklo kazen šest mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom.

Odločilo je tudi, da so obsojenci solidarno dolžni plačati stroške kazenskega postopka in izvršitve kazni, ki pa jih je glede obsojenih J.S., M.M. in S.R. izreklo za neizterljive, ker so brez premoženja; plačila povprečnine pa je obsojence oprostilo.

Okrožno sodišče v Postojni je s sodbo z dne 28.4.1948 deloma ugodilo pritožbama obsojene S.R. in javnega tožilca ter sodbo sodišča spremenilo tako, da je obsojeno S.R. oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje zoper javni red in mir pod točko Ad/6/b sodbe ter ji znižalo kazen na osem mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom, obsojeni M.M. pa je kazen zvišalo na deset mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom. Ostalim pritožbam ni ugodilo ter odločilo, da ostali izreki sodbe sodišča prve stopnje ostanejo nespremenjeni v veljavi.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sodbo z dne 15.4.1999, opr. št. I Ips 130/97, ugodilo zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti in izpodbijano pravnomočno sodbo spremenilo tako, da je obsojeni J.S. in M.M. po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe, da sta prva pod točko Ad/1 sodbe sodišča prve stopnje, druga pa pod točko Ad/2 iste sodbe, storili kaznivo dejanje zoper javni red, sočasno s kaznivim dejanjem neprijavljenja v smislu 21. člena Zakona o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih ter sočasno s kaznivim dejanjem vzpodbude h kaznivim dejanjem zoper javni red in mir.

Zoper navedeno pravnomočno sodbo, kolikor se ta nanaša na dejanja obsojenih A.N., R.M. in S.R., je vrhovni državni tožilec M.V. na podlagi 421. člena ZKP vložil zahtevo za varstvo zakonitosti.

Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano pravnomočno sodbo spremeni tako, da obsojena A.N. in R.M. za vsa dejanja, obsojeno S.R. pa za dejanje, opisano pod točko Ad/6/c prvostopenjskega sodišča, oprosti obtožbe, kaznivo dejanje opisano pod točko Ad/6/a iste sodbe pa pravno opredeli le kot kaznivo dejanje zoper čast in nato kazensko sankcijo, izrečeno S.R., glede na spremembo sodbe ustrezno zniža. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena, glede obsojenih D.T. in J.M. pa je bilo treba izpodbijano pravnomočno sodbo spremeniti tudi po uradni dolžnosti.

Dejanji, opisani pod točko Ad/3/a in b sodbe sodišča prve stopnje, ki ju je storila obsojena A.N., po pravnih pravilih, ki so izhajala iz KZJ-29, in so se uporabljala v času sojenja, ne pomenita kaznivih dejanj.

Po 1. odstavku 164. paragrafa KZJ-29 je storil kaznivo dejanje motitve shodov, ki je bilo uvrščeno v poglavje o kaznivih dejanjih proti javnemu redu, tisti, ki je preprečil ali razgnal s silo ali z grožnjo, da bo uporabil silo, ali z grožnjo, da bo storil zločinstvo ali prestopek, neprepovedane shode, sprevode ali podobne manifestacije. Kazniv je bil tudi, kdor je storil pri neprepovedanih shodih, sprevodih ali podobnih manifestacijah nasilje z namenom, da bi razgnal shod, sprevod ali manifestacijo.

Samo navedba, da se je obsojena A.N. posluževala obstrukcije, torej preprečevala delo zbora volilcev, za izpolnitev znakov tega kaznivega dejanja ne zadošča. Očitek, da se je obsojenka posluževala obstrukcije, sploh ni kontretiziran, prav tako ne način njenega nasprotovanja in morebitne prepovedane posledice, ki bi nastale zaradi takega obsojenkinega ravnanja. Tako posplošenih navedb sploh ni mogoče preizkusiti. Tako je treba ugotoviti, da obsojenkino dejanje, tako kot je opisano pod točko Ad/3/a sodbe sodišča prve stopnje, ne vsebuje zakonskih znakov kaznivega dejanja po 164. paragrafu KZJ-29, pa tudi ne kakšnega drugega kaznivega dejanja, ki bi izhajalo iz pravnih pravil oziroma zakonskih določb navedenega poglavja citiranega zakona.

Kaznivo dejanje po 302. paragrafu KZJ-29 je storil tisti, ki je razžalil ali klevetal urad ali politično telo ali državnega, vojaškega, civilnega uradnika ali uslužbenca ali predstavnika priznanih ver, razsodnika, častnega sodnika, pričo, izvedenca tolmača ali prevajalca ali obče javnega uslužbenca ob priliki uradnega poslovanja ali glede uradnega poslovanja vobče, strožja kazen pa je bila predpisana, če je bila razžalitev ali kleveta izrečena na javnem shodu.

Z izražanjem dvoma o pravičnosti odločbe Ministrstva za notranje zadeve LRS, s katero je kaplanu R.R. iz C. odvzelo pravico do dušnopastirske službe, kot je opisano v izreku pod točko Ad/3/b prvostopenjske sodbe, obsojena ni udejanila zakonskih znakov tega kaznivega dejanja. Iz opisa dejanja tudi ni razvidno, da bi obsojena A.N. na volilnem zboru na kakšen drug način žalila ali klevetala uradne osebe, pri čemer niso podani niti zakonski znaki kateregakoli izmed kaznivih dejanj iz poglavja zoper časti KZJ-29, zato dejanje, za katerega je bila obsojena, sploh ni kaznivo dejanje.

Obsojeni R.M. je bil pod točko Ad/7/a prvostopenjske sodbe spoznan za krivega, ker je med zborom volilcev tolkel po mizi in s tem storil kaznivo dejanje zoper javni red in mir. Vrhovnemu državnemu tožilcu je treba pritrditi tudi, ko zatrjuje, da to obsojenčevo dejanje ne vsebuje zakonskih znakov kaznivega dejanja iz 164. paragrafa KZJ-29, pa tudi ne kateregakoli drugega kaznivega dejanja. Obsojenčevo udarjanje po mizi si nikakor ni mogoče razlagati kot silo ali grožnjo, da bo uporabil silo, da pa bi tako ravnal z namenom, da prepreči delovanje ali celo razžene navedeni shod, v izreku niti ni zatrjevano.

Obsojeni R.M. naj bi, kakor je razvidno iz točk 7/b,c in č sodbe sodišča prve stopnje, klevetal ljudsko oblast, tako da je na istem zboru volilcev govoril, da se po šolah mladina kvari in da otrok ni dati v šolo, ker jih tam odvračajo od vere in proti predsedniku KLO T. kričal: "Če se bo tako gospodarilo, mora vse propasti!" ter izrekel besede: "Če bi mi ne bili kristjani, bi jih ležalo polne grape!" pri čemer je mislil na to, da takratni družbeni red vodi v anarhijo in medsebojno klanje.

S pravno opredelitvijo takega ravnanja kot kaznivega dejanja klevetanja ljudske oblasti je sodišče uporabilo pravno pravilo, ki temelji na določbi 302. paragrafa KZJ-29. Obsojenčeva ravnanja pa ne pomenijo udejanjanja zakonskih znakov navedene zakonske določbe. Na opisani način je obsojenec izražal svoje mnenje in stališča ter kritike ni (neposredno) naperil zoper subjekte, ki jih to pravno pravilo varuje, pa tudi način, na katerega je izrazil svoje poglede, objektivno gledano ni bil žaljiv. Pri zadnji od navedb sploh ne gre za trditve obsojenca ampak za zaključek, ki mu ga je očital javni tožilec, temu pa nato pritrdilo tudi sodišče, da je obsojenec meril na to, da takratni družbeni red vodi v anarhijo in medsebojno klanje, čeprav iz obsojenčevih navedb kaj takega ni izhajalo. Zato ima vrhovni državni tožilec prav, ko zatrjuje, da obsojenčevo ravnanje pod točkami Ad/7/b,c in č sodbe ne vsebuje zakonskih znakov kaznivega dejanja, za katerega je bil obsojenec spoznan za krivega, pa tudi ne kateregakoli drugega kaznivega dejanja.

Enako je treba ugotoviti tudi glede dejanja, ki ga je sodišče pravno opredelilo kot vzpodbudo h kaznivemu dejanju zoper javni red in mir, ki da ga je obsojenec storil tako, da je na istem zboru volilcev pokazal na prisotne ter dejal "poglejte ljudstvo, kako je suho" s čimer da je povzročil, da je soobsojeni J.M. njegove besede nadaljeval z besedami "da se po časopisih in slikah vidi, da so predstavniki oblasti okrogli, to je debeli". Tudi takšno obsojenčevo ravnanje ne vsebuje zakonskih znakov kaznivega dejanja, saj je šlo zgolj za obsojenčevo kritično in na slikovit način izraženo videnje razmer v takratni družbi. Življenjski primer, ki ga opisuje izrek sodbe, ne pomeni naklepnega napeljevanja h kaznivemu dejanju, ki ga paragraf 34 KZJ-29 določa za kaznivo dejanje udeležbe. Ne obsojenčevo ravnanje in ne ravnanje obsojenega J.M., ki naj bi ga obsojeni R.M. napeljal k storitvi tega dejanja, ne predstavlja izpolnitve zakonskih znakov katerega izmed kaznivih dejanj zoper javni red in mir KZJ-29. Zato ima državni tožilec prav, da tudi dejanje opisano pod točko Ad/7/d sodbe sodišča prve stopnje nima znakov kaznivega dejanja.

Obsojena S.R. naj bi na istem zboru volilcev izjavila, da je učiteljica kaznovala neko učenko v G., ko je ta rekla: "Dol z zastavo in gor Boga!" pri čemer da je skušala vzbuditi nemir pri ljudstvu in izzvati versko mržnjo, na tak način pa storila poskus kaznivega dejanja zoper javni red in mir. Obsojenkine navedbe je treba presojati v okviru razprave, ki je na zboru volilcev potekala v zvezi z odvzemom pravice dušnopastirske službe kaplanu R.R. Ocena s tega vidika pa pokaže, da je obsojenka na navedeni način, sicer nekoliko čustveno, predstavila svoje stališče glede tega vprašanja.

Kaznivo dejanje draženja k razdoru ver po 165. paragrafu KZJ-29, ki je bilo uvrščeno med prestopke, je storil tisti, kdor je javno na shodih in javnih krajih dražil del ljudstva zoper drugega in s tem izzival verski razdor. V 15. paragrafu KZJ-29 pa je bilo predpisano, da so kazniva dejanja po tem zakonu zločinstva in prestopki. Zločinstva so bila tista kazniva dejanja, za katere je zakon predpisoval smrtno kazen, robijo ali zatočišče. Prestopki pa so bila tista kazniva dejanja, za katera je zakon predpisoval strogi zapor ali denarno kazen. Za kaznivo dejanje po 165. paragrafu je bila določena kazen zapora ali denarna kazen. Poskus kaznivega dejanja je bil po paragrafu 31 KZJ-29 kazniv pri naklepnem kaznivem dejanju, kadar je šlo za zločinstvo ali če je zakon to posebej predpisoval. Pri 165. paragrafu KZJ-29, ki spada med prestopke, pa izrecno ni bilo določeno, da je tudi poskus kazniv. Očitno je torej, da tudi iz tega razloga dejanje, ki ga je bila pod točko Ad/6/c obsojena S.R., sploh ni kaznivo dejanje.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti utemeljena in je obsojena A.N. in R.M. v celoti, obsojeno S.R. pa za dejanje, opisano pod točko Ad/6/c sodbe Okrajnega sodišča v Idriji po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe.

Če vrhovno sodišče spozna, da se razlogi, zaradi katerih je izdalo odločbo v obdolženčevo korist, podani tudi v korist kakšnega drugega soobdolženca, glede katerega ni bila vložena zahteva za varstvo zakonitosti, ravna po uradni dolžnosti, kakor da bi bila taka zahteva vložena (2. odstavek 424. člena ZKP).

Obsojeni D.T. naj bi z ravnanjem, opisanim pod točko Ad/4 prvostopenjskem sodbe, storil kaznivo dejanje zoper javni red in mir sočasno s kaznivim dejanjem žaljenja ljudske oblasti, s tem, da je na istem zboru volilcev motil javni red in mir, tako da je tolkel po mizi, za katero so sedeli predstavniki KLO T. ter obenem žalil organe ljudske oblasti ter vzpodbujal navzoče k razdoru s tem, da je kričal: "Dol s predsednikom, dol s tajnikom, gor s kaplanom!". Iz enakih razlogov kot pri ostalih obdolžencih je treba ugotoviti, da ravnanje tega obsojenca, tako kot je opisano, ne vsebuje zakonskih znakov kaznivih dejanj po 164. in 302. paragrafu KZJ-29. Obsojenec je na opisani način čustveno izražal svoja stališča o utemeljenosti navedene odločbe ministrstva, o kateri so razpravljali na volilnem zboru. Njegovo dejanje, tako kot je opisano, ne presega okvirov morebitnega prekrška zoper javni red in mir.

Obsojeni J.M. naj bi storil kaznivo dejanje zoper javni red in mir sočasno s kaznivim dejanjem klevetanja ljudske oblasti, opisano pod točko Ad/5/a sodbe sodišča prve stopnje, s tem, da je na navedenem zboru volilcev motil javni red in mir udarjajoč po mizi ter obenem klevetal ljudsko oblast. To da je indirektno obdolžil, da neupravičeno zadržuje žito; dalje da je čital v "Kmečkem glasu", koliko pšenice je bilo pripeljane v Slovenijo in zakaj je niso dali ljudstvu, dalje, da je videl v koledarju, da so K., M. in drugi okrogli, to je debeli. Takšno, četudi nekoliko bolj razburjeno izražanje lastnega mnenja in stališč o perečem dogajanju v takratni družbi, ne vsebuje zakonskih znakov kaznivih dejanj po 164. in 302. paragrafu KZJ-29., in tudi ne kakšnega drugega kaznivega dejanja.

Iz točke Ad/6/a prvostopenjske sodbe je razvidno, da je sodišče ugotovilo, da je obsojena S.R. na zboru volilcev dne 2.2.1948 z namenom vzbuditi dvom v pravičnost odločbe, ki jo je v zadevi kaplana R.R. izdalo Ministrstvo za notranje zadeve LRS žalila predstavnika ljudske oblasti z besedami: "Dol s predsednikom, gor s kaplanom!", direktno pa žalila predsednika KLO T. F.K., da je lažnivec in tako storila kaznivo dejanje zoper javni red in mir, sočasno s kaznivim dejanjem žaljenja ljudske oblasti.

Pritrditi je treba vrhovnemu državnemu tožilcu, da v sodbi naveden opis dejanja ustreza le pravnemu pravilu iz 302. paragrafa KZJ-29, ne pa tudi pravnim pravilom, ki izhajajo in kaznivih dejanj, opredeljenih v istem zakonu v poglavju zoper javni red in mir.

Navedba "dol s predsednikom, gor s kaplanom", sama po sebi za predstavnike ljudske oblasti ni bila v ničemer žaljiva, saj je obsojenka na ta način zgolj izrazila svoje stališče, da ne soglaša z navedeno odločbo, s katero je bila kaplanu R.R. do dušno pastirske službe. V obsojenkinem ravnanju ni zakonskih znakov kaznivega dejanja po 164. paragrafu KZJ-29, pa tudi ne drugega kaznivega dejanja iz poglavja zoper javni red in mir.

Glede na to, da je oznaka lažnivec, ki jo je obsojenka izrekla predsedniku KLO T. F.K., žaljiva, je Vrhovno sodišče tudi v tem delu ugodilo zahtevi državnega tožilca, njeno ravnanje opredelilo tako, da je uporabilo pravno pravilo iz 302. paragrafa KZJ-29 kot kaznivo dejanje zoper čast in ji v skladu s 3. točko 28. člena KZ-47, ob upoštevanju okoliščin, ugotovljenih v izpodbijani pravnomočni sodbi, za kaznivo dejanje pod točko Ad/6/a izpodbijane pravnomočne sodbe izreklo kazen dveh mesecev odvzema prostosti.

V skladu z 2. odstavkom 424. člena ZKP je Vrhovno sodišče ravnanje obsojenega J.M. pod točko Ad/5/b in c sodbe sodišča prve stopnje uporabilo pravno pravilo po 302. paragrafu KZJ-47 in obsojenčevo ravnanje opredelilo kot kaznivo dejanje zoper čast. Glede na to, da je tega obsojenca za kaznivo dejanje zoper javni red in mir, sočasno s kaznivim dejanjem klevetanja ljudske oblasti pod točko Ad/5/a sodbe oprostilo obtožbe, je spremenilo tudi odločbo o kazenski sankciji, tako je obsojenemu J.M. z uporabo 3. točke 28. člena KZJ-29 izreklo kazen tri mesece odvzema prostosti.

Upoštevajoč navedene razloge je Vrhovno sodišče zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodilo in pravnomočno sodbo tudi po uradni dolžnosti na podlagi 1. odstavka 426. člena ZKP spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka.

V skladu s takim izidom je na podlagi 1. odstavka 96. člena ZKP odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1.- 5. točke 2. odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obsojenih A.N., R.M., S.R., J.M. in D.T., nastali v oprostilnem delu sodbe, bremenijo proračun.