Jedro

Vsi kandidati so bili obravnavani enako, in da sta bili kandidatki, ki sta dosegli najvišje število točk, ocenjeni kot najprimernejši kandidatki za razpisani delovnim mesti. Po presoji sodišča potek izbirnega postopka utemeljuje izpodbijano odločitev, da sta izbrani kandidatki izkazali višji nivo strokovne usposobljenosti, in da vnaprej pripravljena Merila in metode strokovne usposobljenosti kandidatov za delovno mesto višji finančni izterjevalec v Sektorju za izvršbo ter vprašalniki vzpostavljajo med kandidati razmerje enakosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije, Generalni finančni urad, je s sklepom št. 1100-75/2015 z dne 8. 4. 2016 odločil, da A.A. ni izbrana na javnem natečaju za prosti delovni mesti višji finančni izterjevalec v Sektorju za izvršbo na Finančnem uradu Velenje, Finančne uprave RS (v nadaljevanju FURS). Javni natečaj za dve prosti delovni mesti je bil 26. 11. 2015 objavljen na spletni strani Ministrstva za javno upravo in na Zavodu RS za zaposlovanje, na podlagi 58. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU). V skladu s tretjim odstavkom 60. člena ZJU je bila 11. 12. 2015 imenovana natečajna komisija, ki je pred začetkom izbirnega postopka, dne 11. 1. 2916, določila Merila in metode strokovne usposobljenosti kandidatov za delovno mesto višji finančni izterjevalec v Sektorju za izvršbo (v nadaljevanju Merila).

2. Na javni natečaj se je prijavilo 96 kandidatov, od tega je 78 kandidatov izpolnjevalo formalne pogoje, zato so se uvrstili v prvo fazo izbirnega postopka. V drugo fazo se je uvrstilo 23 kandidatov ter v tretjo fazo izbirnega postopka 7 kandidatov. Kandidat je v prvi fazi izbirnega postopka prejel 22 točk, na osebnem razgovoru 39 točk, kar ga je uvrstilo med 7 najboljših kandidatov. Uvrstitev v tretjo fazo izbirnega postopka je torej zahtevala pridobitev vsaj 36 točk. Tožnica se je na osebnem razgovoru uvrstila med 7 najboljših kandidatov, kjer je prejela 39 točk, torej skupno 78 točk in se je izkazala kot tretja najbolj primerna kandidatka za zasedbo navedenega delovnega mesta. Izbrana kandidata sta v izbirnem postopku prejela 99 točk oziroma 81 točk, s čimer sta se izkazala za najprimernejša kandidata.

3. Drugostopenjski organ, Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja, je pritožbo A.A. zavrnila.

4. Tožnica vlaga tožbo, ker meni, da sta bila izbrana kandidata, ki ne izpolnjujeta natečajnih pogojev in nista strokovno najbolj usposobljena za razpisano delovno mesto; ker izbrana kandidata po merilih izbirnega postopka očitno nista dosegla najboljšega rezultata in ker meni, da je pri izbiri kandidatov prišlo do bistvenih kršitev postopka javnega natečaja.

5. Pojasnjuje, da izpolnjuje formalne pogoje zahtevane v javnem razpisu in navaja delovne izkušnje ter znanja, ki jih je pridobila pri opravljanju dosedanjih del. Navaja, da sta jo tudi po preteku pogodbe določeni sodelavki večkrat kontaktirali glede samega dela in da jima je vedno priskočila na pomoč. Ves čas postopka izbire je imela občutek, da njeno dosedanje delo cenijo, željo, da pride v kolektiv, pa sta izrazili tako direktorica FURS kot vodja oddelka izterjave.

6. Na podlagi zgornjih navedb meni, da je natečajna komisija v postopku ocenjevanja kršila določbo 62. člena ZJU. Pojasnjuje, da je v prvi fazi izbirnega postopka dosegla najvišje število točk med vsemi kandidati, vendar pisni preizkus pri točkovanju sploh ni štel, seštevale so se zgolj točke v drugi in tretji fazi preizkusa. Ima občutek, da je bila komisija osredotočena na to, da je ne sme izbrati.

7. V fazi ustnega razgovora meni, da bi morala imeti prednost, ker ima izkušnje na delovnem mestu, na katerem kandidira. Dvomi v poštenost natečajne komisije. Prejela je 39 točk, še vedno več kot kandidatka, ki je prejela 37 točk. Ker se je namerno slabšega ocenjevanja bala še pred razgovorom, je zahtevala nevtralno komisijo, ki je ni dobila. Ne strinja se z navedbo, da je prejela dodatne točke, saj je od 55 možnih točk prejela le 39 točk. Ne strinja se tudi z navedbo, da je natečajna komisija svoje delo opravila pošteno in korektno in pojasnila, da navedba, da na razgovoru ni znala povedati, kako bi našla premoženje dolžnika na terenu in iz katerih evidenc bi ga ugotovila, ni točna. Na ta vprašanja je v celoti odgovorila. Ni v celoti odgovorila na vprašanje, ki je bilo vezano na letni poračun DDV. Komisija za pritožbe je svoje delo opravila nekorektno. Zmotila jo je tudi navedba komisije, da nima računovodskega znanja. Na dan razgovora je izvedela, da bo izbran kandidat, ki ima to znanje. To znanje v razpisu za prosti delovni mesti ni bilo navedeno, zato ni razumljivo, da se je to znanje točkovalo. Ponavlja, da je bila na pisnem preizkusu med kandidati prva, na ustnem druga, torej skupno dosegla 61 točk, izbrana kandidatka 63 točk in drugo izbrana kandidatka 57 točk. Prepričana je v svoje znanje in ga je pripravljena tudi dokazati.

8. Tudi v zvezi s tretjo fazo izbirnega postopka, psihološkim testom, meni, da ne more biti odločilni kriterij za izbiro in pojasnjuje, da dvomi v nepristranskost in strokovnost natečajne komisije in psihologa. Meni, da ni bila pravilno upoštevana definicija pojma strokovna usposobljenost, ki jo določa 15. točka 6. člena ZJU. Pojasnjuje, da je psiholog B.B. zaposlen pri delodajalcu in deluje v dogovoru z njim. Pri njem je zaradi prvotno podane pritožbe postala nekonkurenčna z ostalimi kandidati.

9. Navaja tudi, da je bil postopek izbire izveden diskriminatorno, saj je bil izbran kandidat iz carine in sicer kandidat, ki je znanec sedanje direktorice. To se je vedelo že pred izbirnim postopkom. Navedeno potrjuje s podatkom, da so določeni kandidati na prvem javnem natečaju v letu 2015 prejeli poziv k predložitvi dokazil, izbrani kandidatki pa teh dokazil ni bilo treba priložiti. Želi, da se to preveri. Navaja tudi, da je bila versko in nacionalistično diskriminirana, tako v prvem, kot drugem natečajnem postopku in verjame, da bi njena zatrjevanja o dobrih delovnih izkušnja na FURS, če ne direktorica, lahko potrdila večina zaposlenih. Direktorici zameri tudi, da si ni izborila za njeno zaposlitev, čeprav sta tudi o tem spregovorili neformalno. Njeno mnenje je, da je sedanja direktorica FURS popolno nestrokovna, neprofesionalna in nekorektna oseba in se sprašuje, kako je lahko nekdo, ki je bil izbran, bolj strokovno usposobljeno od nje, ki je delo dejansko opravljala. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi ter razveljavi izveden kandidacijski postopek za sklenitev delovnega razmerja za zasedbo delovnega mesta višji finančni izterjevalec, izdana sklepa odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje ter da se natečajno komisijo ustrezno kaznuje ali ukrepa.

10. Tožena stranka v odgovoru na tožbo obširno povzema razloge, ki jih je navaja v obrazložitvi drugostopenjske odločbe ter zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na neustrezen postopek ocenjevanja in upoštevanja točk. Navedbe o nekorektnem in diskriminatornem vodenju postopka šteje kot pavšalne. Sodišču predlaga zavrnitev tožbe in v zvezi s stroški predlaga, da jih nosi vsaka stranka sama. Kot pavšalne in neargumentirane šteje izjave, s katerimi tožnica blati delo in integriteto direktorice FURS in pojasnjuje, da delo direktorice ocenjuje kot vestno, strokovno in korektno.

11. Tožba ni utemeljena.

12. V obravnavani zadevi je sporen sklep prvostopnega organa, s katerim tožnica ni bila izbrana v izbirnem postopku za zasedbo prostih (uradniških) delovnih mest višji finančni izterjevalec v Sektorju za izvršbo na Finančnem uradu Velenje.

13. Sodišče ugotavlja, da skopo obrazložitev izpodbijanega sklepa dopolnjuje obrazložitev sklepa drugostopenjskega organa, s katerim je le-ta odločil o pritožbi tožnice. S sklepom je pritožbo tožnice zavrnil in v obrazložitvi podrobneje pojasnil sam potek izbirnega postopka ter razloge, ki so bili odločilni za izbiro izbranega kandidata (251. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, nadaljevanju ZUP). Upoštevaje obrazložitvi obeh organov je po mnenju sodišča izpodbijani sklep pravilen oziroma zakonit in sprejet po pravilnem postopku. Sodišče razlogom v celoti sledi in jih, v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ponovno ne navaja.

14. Tožnica v tožbi navaja, da izbrana kandidata ne izpolnjujeta natečajnih pogojev. Sodišče tožnici pojasnjuje, da ZJU v določbi prvega odstavka 61.a člena določa, da se kandidati, ki ne izpolnjujejo natečajnih pogojev, ne uvrstijo v izbirni postopek. Sodišče po vpogledu v objavljeni javni natečaj ugotavlja, da mora za razpisani delovni mesti kandidat izpolnjevati osnovne pogoje za zasedbo delovnega mesta (najmanj višje strokovno izobraževanje/višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobraževanje (prejšnje)/višješolska izobrazba (prejšnja) in dve leti delovnih izkušenj. Izpolnjevati mora tudi posebne pogoje in tudi dodatna znanja (obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv; strokovni izpit po Zakonu o finančni upravi; splošni strokovni izpit za opravljanje nalog finančne uprave ter strokovni izpit iz finančne izvršbe ter preizkus znanja za vodenje prekrškovnega postopka in izdajo plačilnega naloga). Iz listin priloženega upravnega spisa izhaja, da sta izbrani kandidatki izpolnjevali pogoje za zasedbo delovnega mesta, zato je sodišče moralo sicer dopusten (1. točka prvega odstavka 65. člena ZJU), vendar neobrazložen tožbeni ugovor, da izbrani kandidatki ne izpolnjujeta pogoja za zasedbo delovnega mesta in nista najbolj strokovno usposobljeni za razpisani delovni mesti, zavrniti kot neutemeljen.

15. V nadaljevanju je sodišče presojalo utemeljenost tožbenega ugovora, da sta bili izbrani kandidatki, ki po merilih izbirnega postopka očitno nista dosegli najboljšega rezultata, torej utemeljenost tožbenega ugovora iz 3. točke prvega odstavka 65. člena ZJU.

16. Sodišče tožnici pojasnjuje, da ZJU določa, da se v skladu z določbo prvega odstavka 61. člena ZJU izbira kandidata opravi v izbirnem postopku, s kandidati, ki na podlagi predloženih dokazil izpolnjujejo natečajne pogoje. V njem se preizkusi usposobljenost kandidatov za opravljanje nalog na uradniškem delovnem mestu. Izbirni postopek se lahko opravi v več fazah, tako da se kandidati postopno izločajo. Opravi se v obliki presoje strokovne usposobljenosti na podlagi dokumentacije, ki jo je predložil kandidat, pisnega preizkusa usposobljenosti, ustnega razgovora ali v drugi obliki (drugi odstavek 61. člena ZJU). Izbere se kandidat, ki se je v izbirnem postopku izkazal kot najbolj strokovno usposobljen za uradniško delovno mesto (62. člen ZJU). O izbiri oziroma neizbiri se vsakemu kandidatu, ki je sodeloval v izbirnem postopku, izda in vroči sklep.

17. Javni natečaj je bil objavljen 26. 11. 2015. Za izvedbo javnega tečaja je bila 11. 12. 2015 imenovana natečajna komisija, ki je odločila, da se bo izbirni postopek izvajal v več fazah, z izločanjem kandidatov, v skladu z Merili in metodami preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov z dne 11. 1. 2016 (v nadaljevanju Merila). Navedena merila so predvidela potek postopka v treh fazah, tako da v prvi fazi kandidati opravijo vnaprej pripravljeni pisni preizkus. Vprašalnik pisnega preizkusa in kriteriji za ocenjevanje pisnega preizkusa so priloga teh Meril. Kandidat lahko na podlagi tako izpolnjenega vprašalnika doseže 25 točk. Iz Meril nadalje izhaja, da bodo za zasedbo delovnega mesta predlagani kandidati z najvišjim skupnim število točk iz druge in tretje faze izbirnega postopka, v katero se lahko uvrsti prvih 20 kandidatov iz prve faze postopka. Sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ v izpodbijanem sklepu ustrezno pojasnil, da so se v prvo fazo izbirnega postopka uvrstili kandidati, ki so izpolnjevali formalne pogoje javnega natečaja (od 96 prijavljenih kandidatov, 78 kandidatov), ter se tako uvrstili v drugo fazo izbirnega postopka, fazo osebnih razgovorov. Ti razgovori so se skladno z Merili vodili tako, da so se kandidatom postavljala vprašanja iz vprašalnika, ki je sestavni del Meril in tako, da je vsak član komisije kandidata ocenjeval posebej, po končanem razgovoru pa se je določilo povprečno število točk kandidata. Maksimalno število doseženih točk v tej drugi fazi izbirnega postopka je 55. V tem selekcijskem postopku so Merila dopustila izbor 7 najboljših kandidatov, ki so dosegli največje število točk na ustnem razgovoru in njihovo uvrstitev v tretjo fazo izbirnega postopka. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, dopolnjenega z obrazložitvijo tožene stranke, izhaja, da se je v drugo fazo postopka uvrstilo 20 kandidatov oziroma 23 kandidatov, tudi pritožnica in izbrani kandidatki. V tretjo fazo postopka, strokovno selekcijski postopek, se je v skladu z Merili lahko uvrstilo 7 najboljši kandidatov iz druge faze izbirnega postopka, opravil pa se je pri psihologu, ki je posameznega kandidata točkovno ovrednotil. Iz Meril izhaja, da se za najbolj strokovno usposobljenega kandidata šteje kandidat, ki je na podlagi seštevka točk osebnega razgovora in strokovno selekcijskega postopka skupno prejel največje število točk. V tretji fazi izbirnega postopka je tožnica prejela 39 točk, kar pomeni, da je skupaj z rezultatom druge faze izbirnega postopka prejela 78 točk, za razliko od izbranih kandidatk, ki sta prejeli 99 točk oziroma 81 točk. 18. Navedeno pomeni, da so bili vsi kandidati obravnavani enako, in da sta bili kandidatki, ki sta dosegli najvišje število točk, ocenjeni kot najprimernejši kandidatki za razpisani delovnim mesti. Po presoji sodišča potek izbirnega postopka utemeljuje izpodbijano odločitev, da sta izbrani kandidatki izkazali višji nivo strokovne usposobljenosti, in da vnaprej pripravljena Merila ter vprašalniki vzpostavljajo med kandidati razmerje enakosti.

19. Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da bi se pri točkovanju moral upoštevati rezultat vseh treh faz izbirnega postopka, torej tudi prva faza-pisni preizkus. Sodišče tožnici pojasnjuje, da gre za vnaprej pripravljena Merila, veljavna za vse kandidate, zato neupoštevanje prve faze izbirnega postopka v skupnem točkovanju ne pomeni kršitve postopka, saj je bistveno, da so bili kandidati obravnavani enakopravno.

20. Tožnica tožbeni ugovor, da je pri izbiri kandidatov prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka (4. točka prvega odstavka 65. člena ZJU), utemeljuje tudi s trditvijo, da je bil eden od izbranih kandidatov delavec carine, kot direktorica, da je znanec direktorice ter trditvijo, da je bila versko in nacionalistično diskriminirana. Tožbeni ugovor tožnica v nadaljevanju utemeljuje s svojim poznavanjem delovnega področja ter doseženih rezultatih na pisnem preizkusu, torej ne oporeka doseženim rezultatom izbranih kandidatk, ampak meni, da bi morala biti upoštevana tako ocena pisnega preizkusa, kjer je dosegla najvišje število točk, prav tako pa ne bi smel biti upoštevan psihološki test, ki ni bil podrobneje opredeljen in zato ne bi smel biti merodajen.

21. Sodišče je tožnici že pojasnilo, da je izbira temeljila na Merilih, torej po vnaprej določenem enotnem postopku za vse kandidate in da ugovora "pristranega obravnavanja" ene od izbranih kandidatk ne podpirajo niti listine priloženega spisa. Dejstvo, da tožnica ni bila izbrana za razpisano delovno mesto, po presoji sodišča namreč še ne pomeni, da je bila neenakopravno obravnavana oziroma diskriminirana. Toženka je tožničino strokovno usposobljenost oziroma primernost za razpisani položaj presojala na podlagi dejanskega stanja konkretnega postopka ter je svojo odločitev tudi argumentirala, tako, da jo je mogoče preizkusiti in ji očitne nerazumnosti ni mogoče očitati. Prav tako tožnica ni utemeljila trditve, da je bila v postopku versko in nacionalistično diskriminirana, zgolj zatrjevanje, da je prišlo do takega ravnanja, brez navedbe okoliščin, ki bi to zatrjevanje vsaj verjetno izkazale, pa ne pomeni prehoda dokaznega bremena na toženo stranko.

22. Ker tožnica izbranim kandidatkam ne oporeka doseženih rezultatov, ampak meni, da bi sama morala doseči večje število točk (navaja, da jih je dejansko dosegla pri pisnem delu) in da ne bi smel imeti strokovno selekcijski postopek tretje faze prevladujoče teže, sodišče meni, da ob že pojasnjeni vlogi tretje faze izbirnega postopka iz Meril in vlogi ter upoštevanju pisnega preizkusa, tožnica ugovora iz 4. točke prvega odstavka 65. člena ZJU ne more utemeljevati z (neizkazanimi) subjektivnimi ocenami točkovanih meril in kriterijev.

23. Sodišče kot nerelevanten v obravnavani zadevi zavrača tudi tožbeni ugovor, da ji je bila kršena pravica do osebnega dostojanstva, ker naj bi vsi zaposleni vedeli, da je vložila pritožbo, čeprav se ta podatek ne bi smel izvedeti in da so jo zato blatili, zasmehovali in morda posledično uničili njeno poklicno pot. Tudi sicer listine priloženega spisa dokazujejo, da je izbirna komisija tožničino strokovno usposobljenost ocenjevala zelo visoko, kar nenazadnje dokazuje tudi doseženi (tretji) rezultat tega postopka, torej listine morebitnega neenakega obravnavanja ne dokazujejo.

24. Ker torej tožnica ni izkazala, da je bil izpolnjen kateri od pritožbenih razlogov iz 65. člena ZJU ter s tem razlog, ki bi lahko vplival na sprejeto odločitev, je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče, skladno z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.