Jedro

Ne glede na to, da je javna objava ponudbe tožene stranke imela vse bistvene sestavine prodajne pogodbe, pa je po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno pritožbeno opozorilo, da se je tožena stranka z javno objavo ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča obrnila na nedoločen krog oseb in ne na točno določeno osebo, torej tožečo stranko. Navedeno pa je odločilno dejstvo za presojo, ali gre za ponudbo tožeče stranke in sprejem ponudbe tožene stranke, ki bi rezultiralo v obveznosti tožene stranke k sklenitvi pisne pogodbe prav s tožečo stranko. Pri javni objavi ponudbe tožene stranke gre za njen predlog kot vabilo k dajanju ponudb v smislu 3. odst. 22. člena OZ.

Zato poziva tožene stranke oziroma javne objave ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča ni mogoče tolmačiti kot ponudbe za sklenitev pogodbe tožeči stranki samo zato, ker se je na javno objavo "ponudbe" odzvala samo tožeča stranka.

Izrek

1.Pritožba zoper 1. točko izreka sklepa se zavrže. 2.Pritožbi zoper 2. in 3. točko izreka sklepa se ugodi in se izpodbijani sklep v tem delu spremeni tako, da se glasi: "Ugovoru tožene stranke se ugodi, sklep o izdani začasni odredbi, opr. št. VI Pg 247/2007 z dne 23.4.2007 se razveljavi, predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe pa zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 1.368,18 EUR stroškov postopka zavarovanja v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila."

3.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti še 673,07 EUR pritožbenih stroškov v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje (1. točka izreka), ugovor tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi, opr. št. VI Pg 247/2007 z dne 23.4.2007 zavrnilo kot neutemeljenega (2. točka izreka) in toženi stranki naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke v zvezi z zavarovanjem terjatve v znesku 519,82 EUR (3. točka izreka).

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in ugoditvijo njenemu ugovoru zoper sklep o izdani začasni odredbi, podrejeno pa razveljavitev sklepa.

V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Pritožba zoper 1. točko izreka ni dopustna.

Prvostopenjsko sodišče je toženkin predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo, ker naj bi tožena stranka ne plačala sodne takse za predlog. Kljub temu je obravnavalo toženkin ugovor zoper sklep o izdani začasni odredbi kot pravočasnega, ker je ugotovilo, da navedeni sklep ni bil toženi stranki pravilno vročen. Sodišče prve stopnje je torej obravnavalo toženkin ugovor, v zvezi s katerim je bil vložen predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Toženka torej z drugačno odločitvijo o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ne bi mogla doseči boljšega učinka, kot ga je že z vsebinskim obravnavanjem njenega ugovora, zato ji je treba odreči pravni interes za pritožbo zoper sklep o zavrženju njenega predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 3. odst. 343. člena ZPP in 15. členom ZIZ njeno pritožbo v tem delu kot nedopustno zavrglo.

Pritožba zoper 2. in 3. točko izreka je utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče sicer pravilno po presoji pritožbenega sodišča ugotavlja, da je šlo za toženkino javno objavo ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča parcele št. 2581/2 k.o. A za ponujeno ceno 500,00 SIT za m2 in da je rok za sprejem ponudbe potekel 20.9.2006 ter da je do navedenega roka prispela le izjava tožeče stranke o sprejemu ponudbe. Ne glede na to, da je javna objava ponudbe tožene stranke imela vse bistvene sestavine prodajne pogodbe, pa je po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno pritožbeno opozorilo, da se je tožena stranka z javno objavo ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča obrnila na nedoločen krog oseb in ne na točno določeno osebo, torej tožečo stranko. Navedeno pa je odločilno dejstvo za presojo, ali gre za ponudbo tožeče stranke in sprejem ponudbe tožene stranke, ki bi rezultiralo v obveznosti tožene stranke k sklenitvi pisne pogodbe prav s tožečo stranko. V situaciji, ko se je tožena stranka obrnila z javno objavo ponudbe nedoločenemu krogu oseb, je obstajala možnost, da tako ponudbo "sprejme" tudi še kak drug zainteresirani kupec. V takem primeru pa bi prišlo do nevzdržne situacije, ko bi po tolmačenju, kot ga je ponudila tožeča stranka, prvostopenjsko sodišče pa ji je nekritično sledilo, tožena stranka morala skleniti kupoprodajno pogodbo z vsemi zainteresiranimi kupci. Sledi torej edini logičen zaključek, da gre pri javni objavi ponudbe tožene stranke za njen predlog kot vabilo k dajanju ponudb v smislu 3. odst. 22. člena OZ. Materialno pravo je namreč treba tolmačiti tako, da ga je mogoče enako uporabiti v bistvenih delih v podobnih situacijah. Zato poziva tožene stranke oziroma javne objave ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča ni mogoče tolmačiti kot ponudbe za sklenitev pogodbe tožeči stranki samo zato, ker se je na javno objavo "ponudbe" odzvala samo tožeča stranka. Ker, kot rečeno, javna objava ponudbe ni bila naslovljena zgolj na tožečo stranko, navedene objave ni mogoče šteti kot ponudbo tožeči stranki za sklenitev pogodbe, ne glede na to, da je poimenovana kot "ponudba" (primerjaj še OZ s komentarjem - GV Založba 2003, prva knjiga, stran 237 - 239 in stran 241 -242). Drugačne presoje ne utemeljujejo niti določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih. Da bi posebne okoliščine utemeljevale drugačno interpretacijo javne objave ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča kot le vabilo tožene stranke k dajanju ponudb, pa iz trditev tožeče stranke tudi ne izhaja. Tako se pokaže, da terjatev tožeče stranke na sklenitev pogodbe ni verjetno izkazana, zato ni podana materialna predpostavka iz 1. odst. 272. člena ZIZ za izdajo začasne odredbe v zavarovanje uveljavljane nedenarne terjatve.

Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi tožene stranke ugodilo in na podlagi 4. točke 358. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ izpodbijani sklep v 2. in 3. točki izreka spremenilo tako, kot izhaja iz dispozitiva tega sklepa.

Sprememba izpodbijanega sklepa je po 2. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ narekovala tudi odločitev o stroških postopka zavarovanja. Ker je v tem postopku tožena stranka uspela, ji gredo stroški nagrade pooblaščencu za sestavo ugovora zoper sklep o začasni odredbi 600 točk, za pristop na narok 21.2.2008 in 10.4.2008 dvakrat 300 točk, za odsotnost iz pisarne dvakrat 80 točk, za pristop na narok 8.5.2008 600 točk, za odsotnost iz pisarne 80 točk in trajanje naroka 50 točk, potni stroški trikrat 40,00 EUR in sodna taksa za ugovor 97,00 EUR. Upoštevaje vrednost odvetniške točke 0,459 EUR in 20% DDV torej 1.368,17 EUR stroškov prvostopenjskega postopka zavarovanja.

Ker pa je uspela tudi v pritožbenem postopku, gredo toženi stranki tudi pritožbeni stroški in sicer nagrada pooblaščencu za sestavo pritožbe 1.200 točk in 22 točk za materialne stroške, skupno torej 673,07 EUR. Vse navedene stroške je toženi stranki dolžna povrniti tožeča stranka