Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je terjatev s prvo začasno odredbo že v zadostni meri zavarovana. Čeprav ne preprečuje, da bi dolžnici (toženki) objavili ponudbo za prodajo nepremičnin, ki bi jo morebiti sprejela tretja oseba, preprečuje, da bi se na to tretjo osebo prenesla lastninska pravica. Zaradi zaznamovane prepovedi obremenitve in odtujitve se ne bi mogla vpisati v zemljiško knjigo. Zaradi tega tretji (tudi, če bi pristojna upravna enota posel odobrila) ne bi pridobil pravic, ki bi tožnikoma preprečevale uspešno uveljavitev terjatve. Tako nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (po prvi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ), ob upoštevanju že izdane začasne odredbe ni podana. Iz enakih razlogov odredba ni potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode (druga alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ).

Nadalje predlagana začasna odredba tudi ni v funkcionalnem razmerju s tožbenim zahtevkom (načelo koneksnosti). Vsebina in učinek začasne odredbe morata ostati v mejah tožbenega zahtevka. Z ugoditvijo predlogu za izdajo začasne odredbe bi tožnika dosegla nekaj nasprotnega, kot uveljavljata s tožbenim zahtevkom. Takšna začasna odredba, ki po vsebini povsem prekriva tožbeni zahtevek, bi toženkama v bistvu prepovedala izpolnitev tožbenega zahtevka - in to ne zgolj prostovoljno izpolnitev med pravdo, temveč še 30 dni po pravnomočnem zaključku postopka.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki bi dolžnicama (toženkama) in pristojni upravni enoti prepovedala objavo ponudbe za prodajo nepremičnin ID znak: parcela 000 420/7, parcela 000 416, parcela 000 415/10 in parcela 000 415/11, katerih solastnici sta vsaka do 1/2 celote dolžnici, z vknjižbo te prepovedi v zemljiški knjigi (I. točka izreka). Odločitev o stroških je pridržalo do izdaje odločbe o glavni stvari (II. točka izreka).

2.Zoper navedeni sklep sta tožnika vložila ugovor (pravilno: pritožbo) iz vseh ugovornih (pravilno: pritožbenih) razlogov. Predlagata spremembo sklepa tako, da se v celoti ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe.

3.Menita, da že izdana začasna odredba, ki toženkama prepoveduje odtujitev in obremenitev obravnavanih nepremičnin, ne predstavlja zadostnega zavarovanja. Toženki sta 5. 6. 2023 na upravno enoto posredovali ponudbo za prodajo nepremičnin z dne 1. 6. 2023, kar predstavlja prvi korak za prodajo nepremičnine v skladu z določili Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). S sprejemom ponudbe v razmerje vstopi še tretja oseba, ki s tem pridobi pravice in obveznosti, zaradi katerih je lahko uveljavitev terjatve tožnikov (upnikov) kasneje onemogočena ali precej otežena. Na podlagi sprejema ponudbe se namreč šteje, da je pogodba o prodaji nepremičnin sklenjena, z odložnim pogojem odobritve pristojne upravne enote. Upnika ne dvomita, da bo ponudba sprejeta. Dolžnici sta ponudbo objavili, da izničita učinke morebitne kasnejše sodne odločbe, s katero bi jima bilo naloženo, da morata objaviti ponudbo v skladu s sklenjeno Pogodbo o ari. Tožnika sta v zadostni meri konkretizirala, zakaj v primeru objave in sprejetja ponudbe v sodnem postopku ne bi mogla doseči izpolnitve obveznosti po sklenjeni pogodbi. Šele naknadno sta lahko izkazala, da je bila ponujena cena v objavljeni ponudbi višja, saj ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe ponudbe še nista prejela. Pritožba nadalje pojasnjuje, v čem se pogoji prodaje v objavljeni ponudbi razlikujejo od pogojev iz sklenjene pogodbe. V zvezi s tem sta tožnika predlagala, da prvostopenjsko sodišče pri UE ... opravi poizvedbe v zvezi s posredovano ponudbo, a sodišče temu ni sledilo. Zato je dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno, posledično je tudi napačno uporabilo materialno pravo. Če tožnika zaradi obremenitve ali odtujitve obravnavanih nepremičnin s strani toženke teh ne bi mogla več kupiti, bi to zanju predstavljalo težko nadomestljivo škodo.

4.Toženki v odgovoru predlagata zavrnitev ugovora (pravilno: pritožbe) in potrditev izpodbijanega sklepa. Priglašata pritožbene stroške. Opozarjata, da terjatev ni verjetno izkazana, saj iz Pogodbe o ari ne izhaja obveznost toženk, ki jo tožnika zahtevata s tožbenim zahtevkom. Vsebina predlagane začasne odredbe je tudi v nasprotju s tožbo, saj prepoveduje ravnanje, ki se zahteva s tožbo. Poleg tega sta si tožnika za zavarovanje iste denarne terjatve že izposlovala pravnomočen sklep o začasni odredbi, s katerim se toženkama prepoveduje odtujiti ali obremeniti zadevne nepremičnine. Tožnika nimata interesa ne za predlagano začasno odredbo ne za vložitev tožbe. Z ugodilno sodbo se njun položaj ne bi v ničemer spremenil, saj njena posledica ne bi bila sklenitev prodajne pogodbe, niti pridobitev solastninske pravice na nepremičninah. Zato bi bilo treba predlog za začasno odredbo in tožbo zavreči.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Predmet tožbenega zahtevka v obravnavani zadevi je nedenarna terjatev: zahtevek na podlagi drugega odstavka 65. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) za (delno) izpolnitev pogodbe o ari (predpogodbe), sklenjene 16. 5. 2022 med tožnikoma kot kupcema in (med drugim s) toženkama kot prodajalkama kmetijskih in gozdnih nepremičnin. Tožnika v pravdi zahtevata, da toženki v 15 dneh pri pristojni upravni enoti objavita ponudbo za prodajo svojega celotnega solastnega deleža na štirih nepremičninah v k. o. ..., ki so predmet pogodbe, za ceno 314.637,50 EUR. V zavarovanje te terjatve sta najprej (31. 5. 2023) predlagala začasno odredbo s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin, ki so predmet pogodbe. S sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1994/2023 z dne 8. 12. 2023 je postala izdana začasna odredba pravnomočna. V vmesnem času sta dne 30. 6. 2023 podala nov predlog za izdajo začasne odredbe, s katero sta predlagala, da se toženkama - dolžnicama prepove na oglasni enoti UE ... in na enotnem državnem portalu E-uprave objaviti ponudbo za prodajo navedenih nepremičnin, z vknjižbo te prepovedi v zemljiški knjigi. Predlagala sta, da se enako prepove tudi pristojni upravni enoti. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje njun predlog zavrnilo.

7.V predlogu za izdajo začasne odredbe, ki je bil zavrnjen, upnika tako predlagata zavarovanje nedenarne terjatve, ki je že zavarovana z zdaj pravnomočnim sklepom prvostopenjskega sodišča z dne 8. 6. 2023. Ta dolžnicama prepoveduje odtujitev in obremenitev določenih nepremičnin ter je tudi zaznamovana s plombo v zemljiški knjigi. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je terjatev s prvo začasno odredbo že v zadostni meri zavarovana. Čeprav ne preprečuje, da bi dolžnici (toženki) objavili ponudbo za prodajo nepremičnin, ki bi jo morebiti sprejela tretja oseba, preprečuje, da bi se na to tretjo osebo prenesla lastninska pravica. Zaradi zaznamovane prepovedi obremenitve in odtujitve se ne bi mogla vpisati v zemljiško knjigo. Zaradi tega tretji (tudi, če bi pristojna upravna enota posel odobrila) ne bi pridobil pravic, ki bi tožnikoma preprečevale uspešno uveljavitev terjatve. Tako nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (po prvi alineji drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), ob upoštevanju že izdane začasne odredbe ni podana. Iz enakih razlogov odredba ni potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode (druga alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Prav tako ne gre za primer, ko dolžnici z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpeli hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upnikoma (tretja alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Zato pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve niso izpolnjeni. Po povedanem ni pomembno, da sta tožnika v nasprotju z nepravilnim zaključkom prvostopenjskega sodišča (pravočasno) izkazala, da sta toženki objavili ponudbo za prodajo nepremičnin po višji ceni od dogovorjene.

7.Nadalje predlagana začasna odredba tudi ni v funkcionalnem razmerju s tožbenim zahtevkom (načelo koneksnosti). Vsebina in učinek začasne odredbe morata ostati v mejah tožbenega zahtevka. Z ugoditvijo predlogu za izdajo začasne odredbe bi tožnika dosegla nekaj nasprotnega, kot uveljavljata s tožbenim zahtevkom. Takšna začasna odredba, ki po vsebini povsem prekriva tožbeni zahtevek, bi toženkama v bistvu prepovedala izpolnitev tožbenega zahtevka - in to ne zgolj prostovoljno izpolnitev med pravdo, temveč še 30 dni po pravnomočnem zaključku postopka. S predlagano začasno odredbo, kot je oblikovana, bi se toženkama namreč prepovedalo objaviti kakršnokoli ponudbo za predmetne nepremičnine - ne le takšno, ki ne ustreza dogovorjenim pogojem (dogovorjenemu znesku kupnine). Tako bi se ju sililo v zamudo (299. člen OZ). Predlagano zavarovanje je zato iz več vidikov neprimerno.

8.Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), na katere v povezavi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

9.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 165. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ.

-------------------------------

1Prim. VSL Sklep I Cp 1224/2020, VSL Sklep I Cpg 598/2022, VSL Sklep I Cp 1479/2022.