Jedro

Obstoj dveh izjav o sprejemu ponudbe pomeni, da je upravni organ svojo odločitev o zavrnitvi vloge za odobritev pravnega posla oprl samo na eno izmed listin (izjav o sprejemu), ki so se nahajale v upravnem spisu. Ker dejstva, zakaj ni upošteval tudi druge izjave, ki jo je v pravdnem postopku kor relevantno upoštevalo sodišče, ni utemeljil, sodišče pa meni, da je prezrl podatek, da je bila istega dne, to je 20. 3. 2008, vložena tudi izjava B.B., s katero je ta sprejel ponudbo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kmetijstvo in okolje št. 33008-90/2013/8 z dne 13. 6. 2014 se odpravi in se zadeva vrne drugostopenjskemu upravnemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Upravna enota Celje, kot prvostopenjski upravni organ, je odobrila pravni posel za promet s kmetijskih zemljiščem na osnovi prodajne pogodbe, določene s sodbo Okrožnega sodišča v Celju opr. št. P 531/2008 z dne 29. 5. 2011, med A.A., kot prodajalko in B.B., kot kupcem, za parc. št. 258/0, 260/0-del, 262/1-del, 263/0, 265/1, 265/2, 265/3, 265/4, 265/5, 265/6, 265/7, 266/0, 267/0, 270/0, 279/0, 280/0, 283/0, 285/1, 285/2 in 316/0 vse k.o. ....

2. Drugostopenjski organ, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, je z odločbo 33008-90/2013/8 z dne 13. 6. 2014, ki v tem upravnem sporu šteje za izpodbijani akt, pritožbi Zinke Veternik zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa ugodilo in odločbo UE Celje št. 330-288/2013-5 (13302) z dne 12. 4. 2013 odpravilo (1. točka izreka). V 2. točki izreka je zavrnilo vlogo za odobritev pravnega posla, ki so ga 17. 4. 2008 sklenili prodajalka A.A. in kupca B.B. in C.C. ter v 3. točki izreka naložilo, da mora B.B. pritožnici vrniti stroške pritožbenega postopka v višini 886,80 EUR. V sklepu je odločilo, da se pritožnici povrne plačana upravna taksa.

3. Odločitev temelji na ugotovitvi, da sta ponudbo pritožnice za prodajo kmetijskih zemljišč sprejela B.B. in C.C., ki sta za nakup ponujenih zemljišč pooblastila D.D. s.p. Iz izjave o sprejemu ponudbe z dne 20. 3. 2008 je razvidno, da je D.D. s.p., na podlagi omenjenega pooblastila podpisal izjavo o sprejemu ponudbe in ker v skladu s prvim odstavkom 70. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) izjava dana po zastopniku zavezuje neposredno zastopanega, je bilo pravilno ugotovljeno, da sta ponudbo s pisno izjavo sprejela B.B. in C.C. skupaj. Ta izjava je bila 20. 3. 2008 vložena na UE Celje, pred iztekom 30 dnevnega roka iz četrtega odstavka 20. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZKZ bi morala B.B. in C.C. pri upravni enoti podati vlogo za odobritev pravnega posla najpozneje v 60 dneh po poteku roka iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ. Glede na prevladujočo sodno prakso in po odklonitvi prodajalke za sestavo pisne listine o sklenjeni pogodbi, je v roku 60 dni B.B. vložil tožbo, o kateri je Okrožno sodišče v Celju odločilo s pravnomočno sodbo opr. št. P 531/2008 z dne 29. 5. 2012. C.C. tožbe ni vložila, niti ni vložila vloge za odobritev pravnega posla v roku iz prvega odstavka 22. člena ZKZ. Te opustitve se v času odločanja na prvi stopnji ne bi dalo več sanirati in zato prvostopenjski organ ni imel zakonite podlage za odobritev pravnega posla.

4. Tožnik odločitvi drugostopenjskega upravnega organa nasprotuje iz vseh razlogov po Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sklicuje se na pravdni postopek opr. št. P 531/2008, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v Celju, v katerem je sodišče ugotovilo, da C.C. izjave o sprejemu ponudbe ni podpisala. S tem za prodajalko ni nastala zaveza, da bi s C.C. morala skleniti prodajno pogodbo s ponudbe dano v letu 2008. Ponudbo je tako sprejel le tožnik, zato odločitev drugostopenjskega organa ni bila pravilna in skladna z določbami ZKZ, niti sodbo VS RS opr. št. II Ips 714/2008. Tožena stranka svoje odločitve ni obrazložila, niti za tako odločitev ni navedla pravne podlage. Odločitev je celo protiustavna. Sklicuje se tudi na izjavo C.C. z dne 18. 7. 2014, da ne nasprotuje sklenitvi pravnega posla.

5. Tožnik graja odločitev tudi v delu, kjer so odmerjeni stroški pritožbenega postopka. Po njegovem mnenju bi morala tožena stranka uporabiti količnik 0,5 ali 1. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odločbo drugostopenjskega organa odpravi in potrdi odločbo organa prve stopnje in da toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov tega postopka. Podredno predlaga, da naslovno sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v ponovni postopek, toženi stranki pa naloži plačilo vseh stroškov tega postopka.

6. Odgovor na tožbo je sodišču poslala stranka z interesom v tem upravnem sporu, A.A. Navaja, da je tožba neutemeljena in sodišču predlaga, da jo zavrne. priglaša tudi stroške postopka.

7. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. V odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene, iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K I. točki izreka:

8. Tožba je utemeljena.

9. Promet s kmetijskimi zemljišči ureja Zakon o kmetijskih zemljiščih v tretjem poglavju. Po citiranem zakonu se za promet s kmetijskimi zemljišči šteje pridobitev lastninske pravice s pravnimi posli med živimi in v drugih primerih, ki jih določa ta zakon (prvi odstavek 17. člena ZKZ). Po določbi 20. člena ZKZ mora lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, ponudbo izročiti upravni enoti na območju, kjer kmetijsko zemljišče leži (prvi odstavek 20. člena ZKZ). Ta člen določa tudi vsebino ponudbe (drugi odstavek 20. člena ZKZ). Vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče, mora dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno s povratnico prodajalcu in upravni enoti ali neposredno vloži na upravni enoti (prvi odstavek 21. člena ZKZ). Fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine poda vlogo za odobritev pravnega posla najkasneje v 60 dneh po poteku roka za sprejem ponudbe.

10. V načelnem mnenju z dne 6. 4. 2012 je VS RS sprejelo stališče, da v primeru, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je kupoprodajna pogodba sklenjena pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote. Če je izjavo o sprejemu ponudbe podalo več predkupnih upravičencev, je pogojno sklenjenih več zavezovanih pravnih poslov (drugi odstavek pravnega mnenja).

11. V obravnavani zadevi sodišče na podlagi listin upravnega spisa ugotavlja, da je A.A., prodajalka, dne 11. 3. 2008 na Upravni enoti Celje vložila ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč parc. št. 258/0, 260/0-del, 262/1-del, 263/0, 265/1, 265/2, 265/3, 265/4, 265/5, 265/6, 265/7, 266/0, 267/0, 270/0, 279/0, 280/0, 283/0, 285/1, 285/2 in 316/0 vse k.o. ... To ponudbo je v imenu prodajalke vložil D.D. s.p. Listinam upravnega spisa je priložen tudi sklep Okrajnega sodišča v Celju, Dn. št. 148/2008, iz katerega izhaja podatek, da so na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Celju z dne 14. 11. 2007, po pokojnem E.E. (za nepremičnine v lasti pokojnega do 1/2), C.C. do 3/16 in B.B. do 3/16 ter F.F. do 2/16, navedene nepremičnine predlagane za vpis v zemljiško knjigo. Prav tako je listinam spisa priložen zemljiškoknjižni izpisek z dne 10. 3. 2008 iz katerega izhajajo podatki o solastništvu nepremičnin na ime G.G. (do 1/4), H.H. (do 1/4), C.C. (do 3/16), B.B. (do 3/16) in F.F. (do 2/16). V nadaljevanju sodišče ugotavlja, da je sestavni del spisa tudi izjava o sprejemu ponudbe v obliki obrazca, na katerem so navedeni podatki B.B. in C.C. Izjavo o sprejemu ponudbe je podpisal D. s.p. in ji priložil tudi pooblastilo B.B. in C.C. za sprejem ponudbe. Gre za podatek, ki ga je pri svojo odločitvi upošteval drugostopenjski organ in na njegovi podlagi odločil, da se vloga za odobritev pravnega posla med F.F. in B.B. ter C.C. zavrne.

12. Sodišče na podlagi listin upravnega spisa ugotavlja tudi, da je v spisu tudi izjava o sprejemu ponudbe, ravno tako na obrazcu, ki je bila oddana na Upravni enoti 20. 3. 2008, kar potrjuje štampiljka Upravne enote Celje in zapis, da je bila izjava oddana 20. 3. 2008. Na izjavi je zapisano, da jo sprejema kupec B.B. in C.C., ter nadalje navedena EMŠO številka kupca. Na njej je zapisano :“kupujem v celoti ... iz seznama“ ter zapisan znesek 27.500,00 EUR. Gre za izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo je kot relevantno za sprejem ponudbe za prodaj predmetnih zemljišč upoštevalo tudi sodišče v zadevi P 531/2008. V tej zadevi je namreč Okrožno sodišče v Celju odločilo o obveznosti prodajalke skleniti prodajno pogodbo s kupcem in sprejemnikom ponudbe B.B., sicer bo to pogodbo nadomestila sodba. Prej navedeno izjavo je upoštevalo Okrožno sodišče tudi v Sklepu z P 531/2008 z dne 27. 1. 2012, s katerim ni ugodilo predlogu C.C. za pridružitev k tožniku C.C. Izhajalo je iz stališča, da C.C. izjave o sprejemu ponudbe ni podpisala, torej je ni sprejela.

13. Zgoraj navedeno, torej obstoj dveh izjav o sprejemu ponudbe, po presoji sodišča pomeni, da je drugostopenjski organ (in seveda tudi prvostopenjski organ), svojo odločitev o zavrnitvi vloge za odobritev pravnega posla oprl samo na eno izmed listin (izjav o sprejemu), ki so se nahajale v upravnem spisu. Ker dejstva, zakaj ni upošteval tudi izjave, ki jo je v pravdnem postopku kor relevantno upoštevalo sodišče, ni utemeljil, sodišče meni, da je prezrl podatek, da je bila istega dne, to je 20. 3. 2008, vložena tudi izjava B.B., s katero je ta sprejel ponudbo.

14. Ker je odobritev pristojne upravne enote dodaten pogoj za veljaven nastanek zavezovalnega pravnega posla (o sklenitvi prodajne pogodbe je odločilo Okrožno sodišče v Celju opr. št. P 531/2008), bo morala tožena stranka v ponovljenem postopku odločanja presoditi vse okoliščine, ki se nanašajo na samo ponudbo in sprejem ponudbe in odločitev sprejeti na podlagi upoštevanja vseh listin upravnega spisa, vse od ponudbe za prodajo, pa do sprejema te ponudbe.

15. Ker je dejansko stanje v postopku ostalo nepopolno ugotovljeno ter je bilo posledično napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba tožene stranke nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo v smislu tretjega odstavka istega člena vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

K II. točki izreka:

16. Kadar sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

17. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). V skladu z ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča se v primeru, ko je odvetnik zavezanec za plačilo DDV, navedeni znesek poviša za zahtevani 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Pri tem sodišče dodaja, da bo plačana sodna taksa za postopek v višini 148 EUR vrnjena po uradni dolžnosti opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).