Jedro

Krog dedičev po med postopkom umrli tretji toženki je za ta postopek predhodno vprašanje.

V konkretnem primeru tožnik nosi materialno dokazno breme za zaključek, da sta prvi toženec in oče pravdnih strank želela nekaj drugega, kot sta zapisala. Navedeno pa ne pomeni, da procesno dokazno breme v teku postopka v nobenem primeru ne more preiti na toženca. Ko stranka, ki je določeno dejstvo po materialnem pravu dolžna zatrjevati in dokazati, s tem uspe, nastopi položaj, ki od nasprotne stranke terja trditve in dokaz o nasprotnem. Tožnik je svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu zadostil in je na tožence prešlo procesno dokazno breme, da dokažejo, da je v obdobju sklepanja navedene pogodbe prvi toženec imel dovolj sredstev za plačilo kupnine, oziroma se sedaj vprašanje njegove finančne zmožnosti izkaže za pravno relevantno.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 9. 1. 2018 se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Pritožbi zoper sodbo z dne 12. 1. 2018 in sklep z dne 25. 1. 2018 se ugodi, izpodbijana sodba in sklep se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 9. 1. 2018 je sodišče prve stopnje zavrnilo prekinjeni pravdni postopek nadaljevalo z dediči pokojne tretje tožene stranke M. P., A. P., A. C. P. in A. B. 2. Z izpodbijano sodbo z dne 12. 1. 2018 je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je zapustnik, pokojni A. P., prvemu tožencu A. C. P. podaril solasten delež 1/2 nepremičnine parc. št. 433/0 k. o. ... (ID 0001) in 1/2 nepremičnine parc. št. 434/0 k. o. ... (ID 0002), da je prvi toženec dolžan dopustiti, da se to darilo upošteva pri ugotavljanju čiste vrednosti zapuščine v zapuščinskem postopku po pokojnem A. P. in da se mu vračuna v njegov dedni delež.

3. Z izpodbijanim sklepom z dne 25. 1. 2018 je sodišče prve stopnje sklenilo, da je tožeča stranka dolžna prvi toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 4.120,55 EUR, v primeru zamude z obrestmi.

4. Zoper navedeno sodbo in sklepa je pritožbi vložil tožnik.

5. Pritožbo zoper sklep z dne 9. 1. 2018 vlaga iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni oziroma podredno razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Opozarja, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi povsem prezrlo okoliščino, da sta v zapuščinskem postopku po pokojni M. P. na podlagi vloženih oporok udeležena še potencialna oporočna dediča V. B. in A. B. Zapuščinsko sodišče je potencialnega dediča V. B. s sklepom III D 2624/2016 z dne 13. 12. 2017 napotilo na pot pravde, da vloži tožbo na ugotovitev, da ima dedno pravico iz naslova zapustničine oporoke z dne 7. 10. 2012. Zaradi vprašanja, ali ima V. B. dedno pravico po pokojni M. P., kar posledično vpliva tudi na pravilnost ugotovitve, kdo so dediči po pokojni M. P., je bil zapuščinski postopek prekinjen. Sodišče prve stopnje bi moralo vpogledati v zapuščinski spis in ugotoviti pravilno dejansko stanje glede dedičev, tako zakonitih kot tudi oporočnih. Glede na to, da obstoji spor o dedičih, tega vprašanja pa pravdno sodišče ne more samo rešiti, bi moralo z izdajo izpodbijanega sklepa počakati na pravnomočen izid pravdnega postopka glede dedne pravice potencialnega dediča ter šele nato nadaljevati pravdni postopek, saj pri fizičnih osebah pride do nasledstva na podlagi dedne pravice v trenutku smrti zapustnika. Dedovanje je zato podlaga za dedičev vstop v zapustnikov položaj, tako glede pravic kot obveznosti, zato mora pravdno sodišče, če samo ugotavlja, kdo so dediči, to pravilno ugotoviti. Ker še vedno obstoji razlog za prekinitev predmetnega postopka, saj še niso znani vsi dediči po pokojni M. P., je izpodbijani sklep nezakonit. Posledično je nezakonita tudi sodba, saj jo je sodišče izdalo, ne da bi počakalo na pravnomočnost sklepa o nadaljevanju postopka, in gre za absolutno kršitev pravil postopka, saj v pravdnem postopku ne bodo sodelovale prave stranke. Prav tako bodo strankam kršene ustavne pravice do pravnega sredstva, do enakega varstva pravic ter pravice do zasebne lastnine in dedovanja.

6. Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper sodbo in sklep z dne 25. 1. 2018, prav tako iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP, s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, podredno razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, vse s stroškovno posledico. Opozarja, da sodišče ni ugotovilo vseh dedičev po pokojni M. P. Meni, da je dejansko stanje glede izpodbijanega dela sodbe prvo sodišče nepopolno in zmotno ugotovilo, zaradi česar je tudi napačno uporabilo materialno pravo. Prvostopenjsko sodišče je sodbo izdalo brez nove glavne obravnave, pri tem pa izvajalo dokaze ter zavrnilo ostale dokaze pravdnih strank, za katere iz sodbe ni jasno, kateri so ti dokazi in kdo jih je predlagal. Ob takem postopanju sodišča tožeča stranka ni imela možnosti uveljavljati procesne kršitve zaradi neizvedbe dokazov. Sodišče navedb in trditev sedaj pokojne tretje tožene stranke M. P. sploh ni upoštevalo. V spisu se nahajajo tudi listine s povsem nesporno in jasno vsebino, ki jo je zapisala druga toženka in iz katerih tudi nedvomno izhaja, da je prvi toženec sklenil fiktivno pogodbo in da mu je oče nepremičnino podaril, saj je bil prvi toženec še študent in ni imel nobenih sredstev, s katerimi bi lahko očetu plačal tako visoko kupnino za nepremičnino. Zapustnik je v oporoki, kjer je razpolagal za primer smrti z vsem svojim premoženjem, jasno zapisal, da sta toženca od zapustnika dobila vsak polovico K. Sodišče je prezrlo dve listini, ki ju je napisala druga toženka, in sicer dopis, naslovljen na bolnišnico na G. z dne 1. 3. 1985, ter izjavo z dne 12. 3. 1950. 7. Druga tožena stranka je na pritožbi odgovorila. Predlaga njuno zavrženje oziroma zavrnitev.

8. Pritožbi sta utemeljeni.

9. Tretja tožena stranka M. P. je med postopkom umrla. ZPP v 205. členu našteva primere, ko se pravdni postopek prekine. Iz prve alineje 205. člena izhaja, da se postopek prekine, če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa v pravdi nima pooblaščenca. Postopek pa se nadaljuje, ko ga pravni nasledniki prevzamejo, ali ko jih sodišče pozove, naj to storijo (prvi odstavek 208. člena ZPP).

10. Ker tretja toženka ni imela pooblaščenca, je prvo sodišče s sklepom z dne 17.2.2017 pravdni postopek prekinilo od 16.8.2016 dalje.

11. Druga tožena stranka je v vlogi z dne 31. 8. 2017 navedla, da so po pokojni M. P. v zapuščinskem postopku znani zakoniti in oporočni dediči in sicer so to tožnik, prva in druga toženka ter nečaka V. B. in A. B. 12. Zakon o dedovanju2 pozna poleg sistema zakonitega dedovanja tudi oporočno dedovanje, ki ima po zakonu prednost pred zakonitim dedovanjem in se prav tako uvede že v trenutku smrti zapustnika. Dedno pravico po zapustniku pridobi tisti, ki izpolnjuje predpostavke, ki jih določa ZD. Če ne želi biti dedič, se dedovanju lahko odpove. Dedna izjava o odpovedi dediščine učinkuje retroaktivno, šteje se, da oseba, ki se je dedovanju odpovedala, nikoli ni bila dedič. Dokler ima pravico odpovedati se dedovanju, je ta oseba začasni dedič. Dokončni dedič postane, ko s podajo pozitivne dedne izjave oziroma najpozneje z izdajo sklepa o dedovanju preneha njena pravica odpovedati se dediščini in ko je s sklepom o dedovanju pravnomočno ugotovljeno, kdo je dedič.3

13. Krog dedičev po med postopkom umrli tretji toženki je za ta postopek predhodno vprašanje. Sodišče je prekinjeni pravdni postopek nadaljevalo z dediči pokojne tretje toženke, to je s tožnikom A. P. ter prvo in drugo toženo stranko A. C. P. in A. B., ne da bi navedlo bistvene razloge, ki bi pritožbenemu sodišču omogočili preizkus njihove pravilnosti. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo niti do vloge druge tožene stranke, kjer navaja, da sta po pokojni tretji toženki tudi oporočna dediča, niti do sklepa zapuščinskega sodišča (priloga A71), iz katerega izhaja, da je zapuščinsko sodišče zapuščinski postopek prekinilo in potencialnega oporočnega dediča V. B. na podlagi lastnoročne oporoke zapustnice z dne 7. 10. 2012 napotilo na pravdo, da zoper drugega potencialnega oporočnega dediča A. B., oporočnega dediča na podlagi oporoke z dne 9. 1. 2013, A. P. in potencialna zakonita dediča A. B. in A. C. P. vloži tožbo na ugotovitev, da ima dedno pravico iz naslova zapustničine oporoke z dne 7. 10. 2012. Očitno med zakonitimi in oporočnim dedičem obstaja spor glede veljavnosti oporoke. Od odločitve oziroma od rešitve spora v zvezi z veljavnostjo oporoke je odvisna odločitev, kdo je dedič umrle tretje toženke. Dokler to vprašanje ne bo rešeno, odločitev o tem, ali gre za oporočno ali za zakonito dedovanje, ni mogoča. V konkretnem primeru bodo torej zakoniti dediči po zapustnici dedovali le v primeru neveljavnosti oporok.

14. Tožeči stranki ni mogoče odreči pravnega interesa za vložitev pritožbe. Pravda zaradi vštevanja darila v dedni delež enemu dediču vpliva na obračunsko vrednost zapuščine. Ker so dediči po pokojni tretji toženki v tej pravdi nujni sosporniki, kajti od trenutka smrti pokojnice obstaja skupnost dedičev, morajo biti toženi vsi dediči po pokojnici. Na to pa je vezano tudi vprašanje pravilne pasivne legitimacije.

15. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje vprašanje, kdo so dediči, predhodno rešilo samo, vendar pa za svojo odločitev ni navedlo razlogov, ki bi lahko utemeljevali njen preizkus. Ker sklep teh razlogov nima, pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa (drugi odstavek 350. člena ZPP) ugotavlja, da je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je terjalo njegovo razveljavitev in posledično tudi razveljavitev sodbe in sklepa o stroških sodišča prve stopnje, ki sta bila izdana po izpodbijanem sklepu o nadaljevanju postopka, in vrnitev zadeve v nov postopek pred sodiščem prve stopnje.

16. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku v okviru reševanja predhodnega vprašanja presoditi, katere osebe spadajo v krog dediščinske skupnosti ter navesti razloge za svojo odločitev4. Šele ko bo prvo sodišče ugotovilo krog dedičev po pokojni tretji toženki M. P., bo lahko po pravnomočnosti sklepa o nadaljevanju prekinjenega postopka o tožbenem zahtevku meritorno odločalo. Glede na obrazloženo pritožbeno sodišče ni moglo opraviti pritožbene obravnave in odločiti o zadevi.

17. Pritožbeno sodišče za nadaljnje delo prvostopenjskega sodišča še opozarja, da mora tisti, ki zatrjuje navideznost kupoprodajne pogodbe, nositi tudi materialno dokazno breme in mora zato ponuditi tako trditve kot dokaze za zaključek, da sta pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali. V konkretnem primeru tožnik nosi materialno dokazno breme za zaključek, da sta prvi toženec in oče pravdnih strank želela nekaj drugega, kot sta zapisala. Navedeno pa ne pomeni, da procesno dokazno breme v teku postopka v nobenem primeru ne more preiti na toženca. Ko stranka, ki je določeno dejstvo po materialnem pravu dolžna zatrjevati in dokazati, s tem uspe, nastopi položaj, ki od nasprotne stranke terja trditve in dokaz o nasprotnem.5 Po mnenju pritožbenega sodišča je tožnik svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu zadostil in je na tožence prešlo procesno dokazno breme, da dokažejo, da je v obdobju sklepanja navedene pogodbe prvi toženec imel dovolj sredstev za plačilo kupnine, oziroma se sedaj vprašanje njegove finančne zmožnosti izkaže za pravno relevantno. Pritožbeno sodišče nadalje še opozarja, da se v pravdnem postopku ne zahteva dokazni standard gotovosti, kot to navaja sodišče prve stopnje v 21. točki obrazložitve sodbe, saj je dokazni standard pri vsebinskih odločitvah v pravdnem postopku prepričanje.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 V nadaljevanju ZPP. 2 V nadaljevanju ZD. 3 Sodba in sklep II Ips 303/2008 z dne 15. 12. 2011. 4 Sodišče prve stopnje sicer lahko kot predhodno vprašanje ugotovi dediče po umrli dedinji M. P. ter nadaljuje s predmetnim postopkom po pokojni, saj ni potrebno, da bi bili ti dediči ugotovljeni s pravnomočnim sklepom o dedovanju. Glej VSL sklep II Cp 4630/2010. 5 Glej Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba 2006, druga knjiga, stran 345 in naslednje. Primerjaj sodbo VS RS II Ips 312/2015 z dne 16. 2. 2017.