Jedro

Zahteva je bila očitno nerazumna, saj je zahtevek prosilca za brezplačno pravno pomoč za vložitev obtožnega predloga proti zdravnikom psihiatrične klinike v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1822/2002-13 z dne 8.1.2003.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 3.4.2002 (1. točka izreka), s sklepom pa je tožnika oprostilo plačila sodnih taks (2. točka izreka). Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči za vložitev obtožnega predloga zoper zdravnike P. klinike v L., ki naj bi mu s škodljivimi mešanicami zdravil zelo okrnili zdravje.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi tožbe oprlo na določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/2001, v nadaljevanju ZBpp), po kateri se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Sodišče je na podlagi podatkov v spisih ugotovilo, da je tožena stranka ravnala pravilno, ko je štela, da je zadeva, zaradi katere je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, očitno nerazumna, ker je pričakovanje tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari v smislu 1. alinee 1. odstavka 24. člena ZBPP. Sodišče pa je tožnika na podlagi določbe 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) oprostilo plačila sodnih taks, saj je na podlagi upravnih spisov bilo razvidno, da bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja.

Tožnik vlaga pritožbo, iz katere pa ni razvidno, katere pritožbene razloge uveljavlja, razviden pa tudi ni pritožbeni predlog.

Tožena stranka in Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je na podlagi določbe 1. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list, št. 26/99 in 96/2002, v nadaljevanju ZPP), ki se po določbi 16. člena ZUS primerno uporablja za vsa vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS, preizkusilo sodbo v delu, v katerem tožnik ni uspel v sporu. Ker tudi niso bili navedeni pritožbeni razlogi, je pri tem pazilo po uradni dolžnosti na bistvene kršitve postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pri odločanju prvostopnega sodišča ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, sodišče prve stopnje pa je svojo odločitev tudi pravilno oprlo na določbo 24. člena ZBPP.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je zadeva, zaradi katere je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči, očitno nerazumna. Po določbi 2. odstavka 24. člena ZBpp se namreč šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, kar tudi po presoji pritožbenega sodišča izhaja iz podatkov predloženih upravnih spisov.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijana sodbo in sklep sodišča prve stopnje.