Jedro

Kršitev predkupne pravice nastopi šele potem, ko lastnik na tretjega prenese lastninsko pravico in ne že s samo sklenitvijo prodajne pogodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu (obsodilni del sodbe) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in razveljavilo kupoprodajno pogodbo z dne 5. 9. 2011 v opisanem delu do 1/6. Zavrnilo je tožbeni zahtevek na 1/6. Odredilo je izbris lastninske pravice v tem delu v zemljiški knjigi in vpis lastninske pravice v tem delu in nepremičnini v korist F. K. Zavrnilo je tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na neveljavnost vknjižbe in vpisa lastninske pravice do 1/6. Prvotožencu kot prodajalcu je zaradi uresničitve zakonske predkupne pravice tožeče stranke naložilo, da pod enakimi pogoji kot v kupoprodajni pogodbi z dne 5. 9. 2011 sklene s tožečima strankama kupoprodajno pogodbo za solastniški del (skupaj 1/6 oziroma do 1/12 za vsakega tožnika) in na njej notarsko overi svoj podpis kot izhaja iz I, točka 3 izreka. Pogodbo je opisalo v I, točka 3 izreka. Zavrnilo pa je sklenitev pogodbe za presežek oziroma 1/6. Tožencema je naložilo solidarno plačilo pravdnih stroškov.

2. Proti tej sodbi vlaga pritožbo I. K. (drugotoženec). O kupoprodajni pogodbi za 1/3 med njim in očetom je bil F. ml., to je njegov brat, seznanjen in pisno obveščen. Kot dokaz prilaga pismo o spremembi lastništva F. ml., kar je poslal odvetnik. O tem so tožeče stranke bile obveščene tudi na zapuščinski obravnavi po F. ml. Na naroku ni bil vabljen in ni prejel vabila in ne sodbe. Prilaga obvestilo o preklicu naroka 8. 1. 2019. 3. Na vročeno pritožbo je odgovorila tožeča stranka in predlaga zavrnitev pritožbe. Iz vpogleda v spis se vidi, da je bil pritožnik vabljen. Pokojni F. K. o nameravani prodaji ni bil obveščen in ni sodeloval pri nakupu in določitvi višine kupnine. Pismo odvetnika A. A. ne navaja, da bi bil F. K. obveščen in da bi mu bila dana ponudba. Stroškov ne priglaša. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. I. K. kot kupec solastninskega deleža od svojega očeta, to je prvotoženca, v pritožbi navaja dve stvari: najprej trdi, da je bil pokojni oče tožnikov F. ml. seznanjen in obveščen o kupoprodajni pogoji 1/3 solastninskega deleža. Pri tem prilaga pismo odvetnice A. A. z dne 15. 11. 2012. Tožnika pa sta bila obveščena na zapuščinski obravnavi po očetu. Drugo kar navaja je, da ni bil vabljen na obravnavo.

6. Iz povratnice, pripete k listovni številki 42 izhaja, da je bil drugotoženec povabljen na glavno obravnavo 9. 5. 2019 (vabilo na pripravljani narok, prvi narok in vabilo na zaslišanje), kar je prejel 13. 3. 2019. Zato ne drži smiselno uveljavljena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, da tožena stranka ni imela možnosti sodelovanja v postopku.

7. Tudi trditev iz pritožbe, in sicer, da je bil oče tožnikov seznanjen s prodajo, ni točna. Sodišče prve stopnje je obravnavalo ta dokaz, katerega pritožnik ponovno prilaga k pritožbi, in pravilno opredelilo dopis odvetnice kot odgovor odvetnice na predlog F. ml. za razdružitev solastnine (B4). Iz odgovora izhaja, da iz zemljiške knjige izhaja, da je drugotoženec solastnik do 2/3 in v tem odgovoru ni omenjena kupoprodajna pogodba oziroma namera prvotoženca, da bo prodal svoj delež drugotožencu in o višini cene. Določba 507. člena OZ predvideva dve obveznosti lastnika stvari, ki ju ob nameravani prodaji mora izpolniti nasproti predkupnemu upravičencu, in sicer: dolžnost obvestiti predkupnega upravičenca o nameravani prodaji stvari in dolžnost ponuditi stvar pod enakimi pogoji, da jo kupi on.1 Zato je bila presoja sodišča prve stopnje o tem, da tožena stranka ni dokazala, da bi bil solastnik oziroma oče tožnikov obveščen o nameravani prodaji zaradi možnosti uveljavljanja predkupne pravice, utemeljen.

8. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno presojalo ugovor tožene stranke, da naj bi bila tožba prepozna. Kupoprodajna pogodba je bila sklenjena 5. 9. 2011, predlog za vpis v zemljiško knjigo pa je bil dan 1. 10. 2012. Tožba pa je bila vložena 30. 9. 2017. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je merodajni rok, od kar teče petletni rok, trenutek prenosa lastninske pravice (512. člen OZ). Prenos lastninske pravice se opravi z vpisom v zemljiško knjigo, oziroma v tem primeru rok teče od danega predloga za vpis v zemljiško knjigo. Poleg tega je sodišče pravilno ugotovilo, da sta bila toženca slaboverna, saj sta dobro vedela, da ima sin oziroma brat 1/3 solastniškega deleža in da je torej zato predkupni upravičenec. O takem lastništvu je tudi zapisano v uvodu k kupoprodajni pogodbi. Pritožnik še zmotno meni, da so bile tožeče stranke obveščene o kupoprodajni pogodbi na zapuščinski obravnavi po njihovem očetu. Oče je umrl 20. 12. 2012, tožba pa je bila vložena 30. 9. 2017. Tožnika pa nista trdila v pravdi in tudi iz spisa ne izhaja kaj takega, da bi na zapuščinski obravnavi bilo govora o tem, da je prvotoženec ponudil sinu oziroma zapustniku kot predkupnemu upravičencu nakup solastniškega deleža. Zato so te navedbe pravno neupoštevne.

9. Pritožbeno sodišče je preizkušalo sodbo tudi v okviru uradnega preizkusa oziroma pravilne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, katere upošteva po uradni dolžnosti. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo 66. člen SPZ in 512. člen OZ. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

1 Primerjaj III Ips 1/2012, II Ips 289/2016.