Jedro

Dokler investitor ne pridobi lokacijskega dovoljenja, organ gradbene inšpekcije ni pristojen za izrekanje inšpekcijskega ukrepa ustavitve gradnje, četudi je bila odločba organa urbanistične inšpekcije, s katero je bila odrejena ustavitev gradnje, odpravljena.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Republiškega gradbenega inšpektorata z dne 25.9.1992.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo gradbene inšpekcije Uprave inšpekcijskih služb z dne 23.7.1991. Ugotovila je, da je inšpekcijski organ prve stopnje na podlagi uradnih podatkov (zaslišanja stranke in ogleda na kraju samem), iz katerih izhaja, da je tožnik gradil brez gradbenega dovoljenja, lahko izdal odločbo o ustavitvi del po skrajšanem postopku v smislu 2. odstavka 141. člena zakona o splošnem upravnem postopku. Izrečeni inšpekcijski ukrep je pravilno utemeljen na določbi 1. alinee 2. točke 91. člena zakona o graditvi objektov, 4. točka odločbe, po kateri pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve, pa je utemeljena skladno z 92. členom istega zakona z dejstvom, da je za gradnjo potrebna tehnična dokumentacija, s katero investitor dokazuje stabilnost in varnost objekta, varnost za življenje in zdravje ljudi ter za okolje. Preveritev teh okoliščin se dokaže z izdajo gradbenega dovoljenja, le-tega pa tožnik nima.

Tožnik v tožbi navaja, da je izpodbijana odločba izdana v posledici zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb procesnega prava v postopku pred organom prve stopnje, ki pa jih je tožena stranka zgolj potrdila. Tožnik je namreč že v letu 1979 plačal izdelavo lokacijske dokumentacije, ki pa je žal še po 13. letih ne more dobiti pri organu prve stopnje. Gradnjo objekta je izvajal po kriterijih, določenih v lokacijski dokumentaciji. Iz dejstva, da usoda lokacijske dokumentacije iz leta 1979 ni znana, je po tožnikovem mnenju mogoče sklepati, da je tudi uradna ugotovitev, da tožnik nima gradbenega dovoljenja, lahko sporna. Gradnja se je ves čas izvajala pod strokovnim nadzorstvom, zato je ugotovitev, da zaradi nje obstaja nevarnost za zdravje in življenje ljudi ter za premoženje sosedov, le domnevna ne pa tudi dokazana. Tožnik smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da tožnik na parc. št. 59372 in 593/3 gradi poslovni objekt tlorisnih dimenzij 6,80 x 14,40 m in 25 x 19,50 m. Tožnik ne zanika, da objekt gradi brez gradbenega dovoljenja, iz spisa in tožbenih navedb pa tudi izhaja, da za graditev objekta v času spornega upravnega ukrepa še ni bilo izdano lokacijsko dovoljenje. Pristojni organ urbanistične inšpekcije je zato izdal odločbo o ustavitvi del, ko pa je ugotovil, da je tožnik z gradnjo nadaljeval, mu je dne 29.8.1991 izdal odločbo o odstranitvi objekta. Iz upravnih spisov tudi izhaja, da je prvostopni organ gradbene inšpekcije izdal odločbo o ustavitvi gradnje potem, ko sta bili odpravljeni odločbi urbanistične inšpekcije.

Graditev objektov urejata v Republiki Sloveniji dva temeljna predpisa: zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, dalje: ZUN) ter zakon o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86, dalje : ZGO). Gradbenega dovoljenja ni mogoče izdati brez pravnomočnega lokacijskega dovoljenja (druga alinea 36. člena, tretja alinea 41. člena ZGO). Za primere gradenj brez lokacijskega dovoljenja določa inšpekcijske ukrepe ZUN v 73. in 74. členu. Za izrekanje teh ukrepov je pristojen organ urbanistične inšpekcije, v obravnavani zadevi je to organ občinske urbanistične inšpekcije (71. člen in 1. odstavek 72. člena ZUN). Dokler investitor ne pridobi lokacijskega dovoljenja, organ gradbene inšpekcije ni pristojen za izrekanje inšpekcijskega ukrepa ustavitve gradnje, četudi je bila odločba organa urbanistične inšpekcije, s katero je bila odrejena ustavitev gradnje, odpravljena. Z odpravo odločbe organu urbanistične inšpekcije namreč ni bila odvzeta pristojnost za odločanje po določbah 73. oziroma 74. člena ZUN, in mora, če so podana dejstva iz 73. oziroma 74. člena ZUN, postopek nadaljevati ta organ in ne organ gradbene inšpekcije. Izpodbijana odločba je torej nezakonita, zato jo je moralo sodišče odpraviti.

Sodišče je svojo odločitev oprlo na 2. odstavek 42. člena zakona o upravnih sporih. Ta zakon in zakon o splošnem upravnem postopku je sodišče v skladu s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiški predpis.