Jedro

Če je predmet izpodbojnega zahtevka pravno dejanje stečajnega dolžnika, na podlagi katerega je bila opravljena vknjižba lastninske pravice v korist določene osebe, je treba izpodbojni zahtevek uveljavljati z izbrisno tožbo, in sicer v skladu s 1. točko drugega odstavka 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Vendar pa tožnica (z zahtevkom, uveljavljenim v tem postopku) ne more doseči, da se na podlagi ugotovljene neveljavnosti pravnih poslov (Prodajne in Darilnih pogodb) oziroma razveljavitve njihovih učinkov, poleg vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (izbrisa lastninske pravice v korist pridobitelja in vpisa lastninske pravice v korist prejšnjega imetnika), izbrišejo tudi vsa bremena oziroma izvedene pravice tretjih (hipoteke in zemljiški dolg), ki so jih slednji pravno veljavno pridobili v dobri veri, da je stanje v zemljiški knjigi takšno, kot se izkazuje (načelo zaupanja v zemljiško knjigo), vpisane pa so bile po tem, ko je toženka na podlagi spornih pravnih poslov postala lastnik nepremičnin.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v točki I izreka zavrglo tako primarni, kot tudi oba podredna tožbena zahtevka.

2. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Presoja sodišča prve stopnje, da je bilo o tožbenem zahtevku tožeče stranke že pravnomočno razsojeno z odločbo I Pg 79/2010 v zvezi z določbo I Cpg 95/2016, je zmotna. Tožbeni zahtevek v tem postopku se razlikuje od zahtevka v postopku I Pg 79/2010. V tem postopku tožnica zahteva vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, torej stanja, ki je bilo v zemljiški knjigi pred izpodbijano vknjižbo, vključno z izbrisom hipotek in bremen, ki so bila vpisana v zemljiško knjigo po vpisu lastninske pravice v korist toženke. S sodbo I Pg 79/2010 ni bilo razsojeno, da se izbrišejo tudi vpisane hipoteke in bremena.

To pa pomeni, da sta zahtevka v obeh postopkih različna, o sedaj obravnavanem zahtevku pa bi moralo sodišče prve stopnje odločiti s sodbo. Ker je dejstva v zvezi s presojo, ali je bilo o zahtevku že meritorno odločeno, napačno ugotovilo, je zmotno uporabilo tudi materialno pravo in kršilo pravila postopka.

Tožnica predlaga, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep "v celoti razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje oziroma odloči o zahtevku tožeče stranke".

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je zadevo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da je izpodbijana odločitev pravilna, s to razliko, da bi moralo sodišče prve stopnje zavreči tožbo in ne tožbeni zahtevek (primarni in podrejeni), a to v zadevi ni odločilno.

5. Ne drži osnovna pritožbena trditev, da sta tožbena zahtevka v tem in v postopku Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I Pg 79/2010, ki je z izdajo meritorne odločbe (že) pravnomočno končan (odločba I Pg 79/2010 z dne 15. 12. 2014 v zvezi z odločbo I Cpg 95/2016 z dne 21. 4. 2016), vsebinsko različna. Povezana je s trditvijo tožnice, da v tem postopku zahteva nekaj več - ne le ponovni vpis lastninske pravice na prejšnjega imetnika lastninske pravice, ampak tudi izbris vseh kasnejših bremen, do vpisa katerih je prišlo po tem, ko se je pri nepremičninah, ki so bile predmet sklenjenih pravnih poslov, vpisala lastninska pravica v korist družbe B. V. d.o.o. - v stečaju1. 6. Kot v točki 7 obrazložitve pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, tožbeni zahtevek v obeh primerih temelji na isti dejanski in pravni podlagi (izpodbijanje istih pravnih dejanj stečajnega dolžnika, in sicer sklenjene Prodajne in Darilnih pogodb o prenosu lastninske pravice na nepremičninah, na podlagi katerih je bila v zemljiški knjigi v korist toženke vpisana lastninska pravica), s to razliko, da je tožeča stranka v postopku I Pg 79/2010 (ki se je začel po tožbi upnikov družbe K. in K.) zahtevek najprej utemeljevala z določbami Obligacijskega zakonika v zvezi z izpodbijanjem pogodb (255. - 260. člen), kasneje (po začetku stečaja nad toženko), pa, kot v obravnavanem postopku, z določbami ZFPPIPP o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika.

7. Če je predmet izpodbojnega zahtevka pravno dejanje stečajnega dolžnika, na podlagi katerega je bila opravljena vknjižba lastninske pravice v korist določene osebe, je treba izpodbojni zahtevek uveljavljati z izbrisno tožbo, in sicer v skladu s 1. točko drugega odstavka 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Vendar pa tožnica (z zahtevkom, uveljavljenim v tem postopku) ne more doseči, da se na podlagi ugotovljene neveljavnosti pravnih poslov (Prodajne in Darilnih pogodb) oziroma razveljavitve njihovih učinkov, poleg vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (izbrisa lastninske pravice v korist pridobitelja in vpisa lastninske pravice v korist prejšnjega imetnika), izbrišejo tudi vsa bremena oziroma izvedene pravice tretjih (hipoteke in zemljiški dolg), ki so jih slednji pravno veljavno pridobili v dobri veri, da je stanje v zemljiški knjigi takšno, kot se izkazuje (načelo zaupanja v zemljiško knjigo), vpisane pa so bile po tem, ko je toženka na podlagi spornih pravnih poslov postala lastnik nepremičnin.

8. To pa pomeni, da tožnica s predmetno tožbo ne more doseči več oziroma ugodnejšega položaja, kot ga je (že) dosegla s pravnomočno zaključenim postopkom Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, I Pg 79/2010. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno sprejelo izpodbijano odločitev.

9. Sodišče druge stopnje ob koncu le pripominja, da bi se lahko pravni položaj prejšnjega imetnika lastninske pravice (sedanje tožnice oziroma K. K.) (še) pred vpisom hipotek in zemljiškega dolga (za kar je „poskrbela“ toženka) zavaroval tako, da bi se v postopku I Pg 79/2010 Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, v katerem je družba K. in K. d.n.o. sodelovala kot stranski intervenient na strani tožeče stranke (tožbo sta vložila njena upnika), v skladu z 245. členom ZZK-1 predlagala zaznamba izbrisne tožbe2, na ta način pa bi bili tretji seznanjeni s tem, da je v teku postopek po tožbi zaradi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika z zahtevkom iz tretjega odstavka 275. člena ZFPPIPP.

10. Takšna zaznamba spora v postopku I Pg 79/2010 (žal) ni bila predlagana, v tem postopku pa, kot je že bilo navedeno, tožnica s tako postavljenim zahtevkom ne more doseči izbrisa bremen, vpisanih v korist (dobrovernih) tretjih.

11. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

12. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Pisna vloga tožnice z dne z dne 6. 7. 2016 kot odgovor na poziv sodišča prve stopnje z dne 22. 6. 2016, da se izjasni, ali glede na pravnomočno zaključen postopek v zadevi I Pg 79/2010, še vztraja pri zahtevku, v kateri je tožnica pojasnila, da s sodbo v prej citirani zadevi ni bilo odločeno, da se nepremičnine prejšnjemu imetniku lastninske pravice vrnejo v last brez vseh vpisanih bremen. 2 Postopek I pg 79/2010 se je začel 28. 1. 2010, vpis hipotek in zemljiškega dolga pa je bil v zemljiški knjigi realiziran v letih od 2010 (22. 10. 2010) do 2015 (24. 4. 2015).