Jedro

Okoliščine, ki jih zagovornica uveljavlja v zvezi z vloženo obtožnico, češ da ne gre za nadaljevano kaznivo dejanje in da je obtožnica vložena preuranjeno, ni mogoče uveljavljati z zahtevo za varstvo zakonitosti zoper izpodbijana sklepa, s katerima je bil obdolžencu podaljšan pripor.

Izrek

Zahteva zagovornice obd. S.F. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom Okrožnega sodišča v Celju je bil po vložitvi obtožnice obdolženima S.F. in D.H., ki jim obtožnica očita storitev kaznivih dejanj neupravičenega prometa z mamili po 1. in 2. odstavku 196. člena KZ v zvezi z 2. odstavkom 3. člena KZ, po določilu 2. odstavka 272. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podaljšan pripor iz pripornih razlogov ponovitvene nevarnosti po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP. Višje sodišče v Celju je z uvodoma navedenim sklepom pritožbi zagovornikov obeh obdolžencev zavrnilo kot neutemeljeni.

Zagovornica obdolženega S.F. je dne 15.10.2004 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. V zahtevi je uveljavila bistveno kršitev določb kazenskega postopka. Zagovornici ni jasen zaključek izpodbijanega prvostopnega sklepa, da se obdolžencema očita storitev nadaljevanega kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili po 1. in 2. odstavku 196. člena KZ. Iz vložene, a še ne pravnomočne obtožnice izhaja, da se obdolžencema očita storitev samo enega kaznivega dejanja. Obtožnica je po mnenju zagovornice vložena preuranjeno, saj preiskava v tej kazenski zadevi še ni bila zaključena, ker preiskovalni sodnik še pripravlja listine iz kazenskega spisa v Beogradu. Kazenski postopek proti K.K., S.S. in ostalim pri Okrožnem sodišču v Beogradu odvračajo sum od obdolženega F. Po mnenju zagovornice imamo dve obtožnici za isto kaznivo dejanje, eno, ki je vložena pri Okrožnem sodišču v Beogradu, pri kateri se obdolženi S.F. sploh ne omenja, in eno, ki je vložena pri Okrožnem sodišču v Celju, pri kateri se obdolženemu S.F. pri poslu s prepovedano drogo pripisuje zelo pomembno vlogo. Nikakor naj ne bi podan utemeljen sum, da naj bi obdolženi S.F. storil očitano kaznivo dejanje, saj to ne bi izhajalo iz hišne preiskave, zasega predmetov in poročil o tajnem opazovanju in sledenju, obdolženca pa so tudi razbremenile priče M.K., B.Z., M.Z. in T.Z. Prav tako naj ne bi bil podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, saj so zaključki izpodbijanih sklepov v nasprotju z obtožnico, vloženo pri Okrožnem sodišču v Beogradu. Zagovornica je predlagala, da se izpodbijana sklepa spremenita in pripor proti obdolženemu S.F. odpravi.

Vrhovni državni tožilec A.F. je v odgovoru na zahtevo z dne 15.11.2004 menil, da zahteva ni utemeljena, ker zagovornica napada konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja, čeprav je ta v korist obdolžencu, ne more pa vplivati na oceno, ali je dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje. Poleg tega zagovornica uveljavlja tudi zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Okoliščine, ki jih obdolženčeva zagovornica uveljavlja v zvezi z vloženo obtožnico, češ da ne gre za nadaljevano kaznivo dejanje po 1. in 2. odstavku 196. člena KZ in da je obtožnica vložena preuranjeno, ni mogoče uveljavljati z zahtevo za varstvo zakonitosti zoper izpodbijana sklepa, s katerima je bil obdolžencu podaljšan pripor. Obtožnica se lahko izpodbija z ugovorom zoper obtožnico, kar je bilo v obravnavani zadevi tudi storjeno.

Zoper obdolženega S.F. teče postopek pri Okrožnem sodišču v Celju, zato v tej zadevi tudi glede podaljšanega pripora zoper obdolženca ni možno uveljavljati, da obdolženca razbremenjuje drug postopek v drugi državi, v Srbiji in Črni gori. Sodišči prve in druge stopnje sta imeli podlago za svojo odločitev v kazenskem postopku zoper obdolženega S.F., ki teče pri Okrožnem sodišču v Celju. Uveljavljanje zagovornice, da pri obdolžencu niso podani razlogi za pripor in da ni podan utemeljen sum kaznivega dejanja, pomenijo zgolj uveljavljanje zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa je glede na izrecno določbo 2. odstavka 420. člena ZKP s tem izrednim pravnim sredstvom ni mogoče uveljavljati.

Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da ni podana kršitev zakona, na katero se sklicuje zagovornica obdolženega S.F., poleg tega pa je zahteva vložena zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V skladu z določbo 425. člena ZKP je zato zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo.