Jedro

Ker že teče nepravdni postopek za razdružitev skupnega premoženja, ki vključuje tudi sporno nepremičnino, kasneje začeti pravdni postopek glede zahtevka za delitev te nepremičnine ni dovoljen.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo v delu, v katerem se nanaša na vknjižbo lastninske pravice glede parcele 0000 40/24 v korist tožnika.

2.Tožnik v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Toženka je v nepravdnem postopku predlagala, naj se solastnina glede parcele 0000 40/24 deli civilno - bodisi z izplačilom solastninskega deleža bodisi s prodajo in delitvijo kupnine. Sam v pravdi uveljavlja lastninsko pravico na nepremičnini, ki jo utemeljuje z različnimi deleži na skupnem premoženju in drugačnim obsegom skupnega premoženja, v nepravdnem postopku gre tako za delitev na podlagi enakih deležev, v pravdnem pa je spor o predmetu delitve in velikosti deležev. Ker ne gre za isti zahtevek, nepravdni postopek ni ovira za uveljavitev lastninske tožbe (VS RS II Ips 117/93 z dne 22. 9. 1993). Tako stališče potrjuje tudi sklep o prekinitvi nepravdnega postopka.

Napačen je argument, da je delitev skupnega premoženja izjemoma možna v pravdi. V danem primeru niso podani razlogi, ki bi utemeljevali izjemo.

Po pravilih Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) sodišče odloči o delitvi, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in velikosti deležev (155. člen), v primeru spora pa udeležence napoti na pravdo (9. člen). Tak spor je med strankama podan. Odločitev o prekinitvi nepravdnega postopka je zato pravilna, izpodbijani sklep pa napačen.

3.Toženka ni odgovorila na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Odločitev o obstoju litispendence glede zavrženega dela tožbe temelji na ugotovitvah, - da je tožnik vložil tožbo, v kateri je poleg ugotovitve obsega skupnega premoženja in deležev na njem zahteval tudi delitev na način, da postane lastnik nepremičnine 0000 40/24, - da je bila tožba vročena toženki 21. 5. 2024, - da je toženka 29. 2. 2024 vložila predlog za razdružitev solastnine glede navedene nepremičnine.

6.Izpodbijani sklep temelji na stališču, da o isti stvari tečeta dva postopka in da tožba v kasneje začetem postopku ni dovoljena (tretji odstavek 189. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Pritožbeni očitki o zmotnosti stališča niso utemeljeni.

7.Zavrženje tožbe se nanaša na zahtevek, s katerim je tožnik zahteval delitev nepremičnine v skupni lasti pravdnih strank. Ne nanaša se na zahtevke glede obsega skupnega premoženja in deležev na njem. Pritožbeni argument, da se v nepravdnem postopku ne odloča o spornih vprašanjih glede predmeta delitve in velikosti deležev in da je nepravdni postopek prav iz tega razloga že prekinjen, zato ne more vplivati na pravilnost stališča o nedopustnosti tožbe v delu, v katerem je predlagana delitev. Sklicevanje na stališče VS RS v zadevi II Ips 117/93 ne podpira drugačnega izida že iz razloga, ker je šlo v tisti zadevi za presojo o dopustnosti sočasnega teka postopka za ureditev meje in pravde za ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. V obravnavani zadevi teče postopek o isti stvari, tj. o načinu delitve nepremičnine v skupni lasti udeležencev v dveh postopkih. Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da kasneje začeti postopek ni dovoljen.

8.Razlogi sklepa o tem, kdaj je izjemoma dovoljena delitev v pravdnem postopku, so obrobnega pomena. Sicer pa zatrjevanje, da nobena od izjem za delitev v pravdi ni podana, pritožniku ni v korist. V pritožbi si namreč prizadeva za dovoljenost tožbe v delu, v katerem zahteva delitev v pravdi.

9.Ker niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

10.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na smiselni uporabi 164. člena ZPP.

Zveza:

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 9, 42, 155 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 164, 189, 189/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.