Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišči prve in druge stopnje sta na podlagi dejanskih ugotovitev, katerih z revizijo ni mogoče uspešno izpodbijati (3.odst.385.čl. ZPP), pravilno uporabili določbe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki se nanašajo na ugotavljanje očetovstva in plačevanje preživnine. Toženec v reviziji ni navedel nobenih takih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče dvomiti v pravilnost odločitve.
Revizija se zavrne kot neutemeljena. Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki stroške revizijskega postopka v znesku 17.335,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26.10.1995 dalje v 15 dneh, da ne bo izvršbe.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec oče mld. tožnice K. S., ki jo je dne 20.3.1990 rodila M. S. Naložilo mu je, da plačuje za tožničino preživljanje od 1.9.1990 do 1.12.1991 po 1.100,00 SIT mesečno, od 1.12.1991 do 1.6.1994 po 2.400,00 SIT in od 1.6.1994 dalje po 9.000,00 SIT mesečno. Višji preživninski zahtevek je zavrnilo. Toženčevo pritožbo proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Toženec je vložil proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijske razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1., 2. in 3.tč. 385.čl. Zakona o pravdnem postopku. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje in sodbo sodišča prve stopnje v obsodilnem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe ZPP, ker ni odločalo o pritožbenih ugovorih v zvezi s krvno preiskavo sistema HLA. Upoštevati bi bilo treba relativno verjetnost 79.18%, ki izhaja iz analize, vendar taka stopnja verjetnosti ne zadostuje. Pri odločanju o preživnini pa sodišče ni ugotavljalo dejanskih izdatkov za otroka in zmožnosti staršev.
Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru izpodbija toženčeve revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije. Državno tožilstvo Republike Slovenije se o prejeti reviziji ni izjavilo.
Revizija ni utemeljena.
Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 354.čl. Zakona o pravdnem postopku, vendar take kršitve ni ugotovilo.
Tudi uveljavljana revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka nista podana.Sodba sodišča druge stopnje vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih in tako ni bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13.tč. 2.odst. 354.čl.ZPP. Sodišče druge stopnje pri odločanju tudi ni kršilo določbe 1.odst. 375.čl. ZPP, kar bi lahko v zvezi s 1.odst. 354.čl. ZPP predstavljalo revizijski razlog po 2.tč. 1.odst. 385.čl. ZPP, če se ni posebej ukvarjalo s pritožbenimi ugovori o rezultatih krvne preiskave sistema HLA. Pritožbeno sodišče se je strinjalo z ugotovitvami sodišča prve stopnje, ki je kot rezultat preiskav krvi pravilno upoštevalo kumulativno verjetnost toženčevega očetovstva 99,41 %, vsebovano v izvedeniškem mnenju Zavoda RS za transfuzijo krvi, Centra za tipizacijo tkiv na podlagi sistema HLA in krvnih skupin.
Sodišči prve in druge stopnje sta na podlagi dejanskih ugotovitev, katerih z revizijo ni mogoče uspešno izpodbijati (3.odst. 385.čl. ZPP), pravilno uporabili določbe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki se nanašajo na ugotavljanje očetovstva in plačevanje preživnine. Toženec v reviziji ni navedel nobenih takih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče dvomiti v pravilnost odločitev. Pri odločanju o preživnini so bile upoštevane otrokove potrebe in ugotovljene premoženjske razmere staršev (129.čl. ZZZDR). Če je toženec želel ovreči izpovedbe zastopnice tožeče stranke, da je zaposlen v Avstriji, bi moral predlagati dokaze o svojih neugodnih premoženjskih razmerah, ne pa odklanjati vsako izjavo o svojih dohodkih.
Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).
Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah 1.odst. 154.čl. in 1.odst. 166.čl. ZPP.