Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali je bila zahteva za vrnitev obravnavanih nepremičnin vložena po upravičeni osebi,zato ne gre za zadevo, v kateri je pravica stranke izražena v denarni vrednosti – v nominalnem znesku, zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke prvega odstavka 83. člena ZUS-1. Da vračilo premoženja po določbah ZPVAS lahko zahtevajo le člani tistih agrarnih skupnosti, ki so bile ponovno vzpostavljene in organizirane po določbah ZPVAS do 30. 6. 2001, je mogoče ugotoviti že z branjem prvega odstavka 6. člena ter prvega, drugega in tretjega odstavka 9. člena ZPVAS. Ker gre za jasne določbe, ki ne potrebujejo posebne razlage, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidenti zelo hudih posledic, ki so po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 eden izmed pogojev za dovoljenost revizije, niso izkazali z navedbo, da ima premoženje, katerega vračilo so uveljavljali, veliko vrednost.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo so revidenti po odvetniku vložili revizijo. Navajajo, da sporna vrednost znaša 29.000,00 EUR, da gre za pomembno pravno vprašanje in da ima izpodbijana odločitev zanje zelo hude posledice.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidenti izpodbijajo z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo njihovo tožbo zoper sklep Upravne enote Koper z dne 2. 4. 2010, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 6. 12. 2010, s katero je ta zavrnila pritožbo revidentov zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa. Z navedenim sklepom je prvostopenjski upravni organ zavrgel njihovo zahtevo za vrnitev tam navedenih nepremičnin, ker je bila zahteva vložena po neupravičeni osebi. Agrarna skupnost namreč v času vložitve zahteve še ni bila registrirana pri pristojnemu organu.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR.

6. Revidenti navajajo, da vrednost spora v tej zadevi znaša 29.000 EUR.

7. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato načeloma ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Glede na to, da je v obravnavani zadevi sporno vprašanje, ali je bila zahteva za vrnitev obravnavanih nepremičnin vložena po upravičeni osebi, ne gre za zadevo, v kateri je pravica stranke izražena v denarni vrednosti - v nominalnem znesku. Za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 mora biti namreč izpolnjen pogoj, da je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Takšno stališče je v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010 sprejelo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije. Glede na navedeno ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1. 8. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno.

9. Revidenti navajajo, da gre v tej zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju. Tega vprašanja sicer ne opredelijo, iz njihovih navedb pa izhaja, da se to nanaša na stališče sodišča prve stopnje, da so vračilo premoženja lahko zahtevali le člani tistih agrarnih skupnostih, ki so bile ponovno vzpostavljene in organizirane po določbah Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (v nadaljevanju ZPVAS) do 30. 6. 2001. 10. Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila. Da vračilo premoženja po določbah ZPVAS lahko zahtevajo le člani tistih agrarnih skupnostih, ki so bile ponovno vzpostavljene in organizirane po določbah ZPVAS do 30. 6. 2001, je mogoče ugotoviti že z branjem prvega odstavka 6. člena ter prvega, drugega in tretjega odstavka 9. člena ZPVAS. Po prvem odstavku 6. člena ZPVAS se šteje, da je agrarna skupnost, ponovno organizirana, ko je vpisana v register agrarnih skupnosti. Register je javna evidenca o agrarnih skupnostih in o njihovem članstvu. V prvem odstavku 9. člena ZPVAS določa, da se postopek za vrnitev premoženja članom agrarnih skupnosti začne na podlagi zahteve kateregakoli člana oziroma skupnega pooblaščenca. Po drugem odstavku navedenega člena ZPVAS je zahtevek treba vložiti do 30. 6. 2001. V tretjem odstavku navedenega člena pa ZPAVAS določa, da mora biti zahtevku priloženo tudi potrdilo o vpisu v register agrarnih skupnosti (prva alineja tretjega odstavka 9. člena ZPVAS). Navedene določbe ZPVAS so jasne in ne potrebujejo posebne razlage. V obravnavani zadevi revidenti ne zatrjujejo, da bi bilo zahtevku, vloženem do 30. 6. 2001, priloženo tudi potrdilo o vpisu v register agrarnih skupnosti iz prve alineje tretjega odstavka 9. člena ZPVAS. Kdaj je bila vložena vloga za registracijo agrarne skupnosti, pa na odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva. Glede na navedeno ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 11. Po presoji Vrhovnega sodišča pa v tem primeru ni izpolnjen niti pogoj iz določbe 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidenti zelo hudih posledic niso izkazali z navedbo, da ima premoženje, katerega vračilo so uveljavljali, veliko vrednost. 12. Ker revidenti niso izkazali nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.