Jedro

Niti iz pisnega niti ustnega sodnega izvedovanja ni določno razvidno, zakaj ob diagnosticirani bipolarno afektivni motnji razpoloženja in ortopedskih težavah, predstavlja po oceni sodnega izvedenca trajna osebnostna spremenjenost po katastrofični izkušnji izključni vzrok za tožnikovo (novo) invalidnost. Sodišču bi se zaradi nezadostne opredelitve sodnega izvedenca na strokovne pripombe tožene stranke,moral poroditi utemeljen dvom o pravilnosti izvedenskega mnenja glede vzroka nove invalidnosti III. kategorije. Ker je v obravnavani zadevi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 355. člena ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 30. 9. 2019 in v I. točki izreka odločbe št. dosjeja: ... z dne 28. 5. 2019 ugotovljeni vzrok invalidnosti "bolezen" spremenilo tako, da je vzrok invalidnosti opredelilo kot "poškodba pri delu". V preostalem delu je pustilo izpodbijano odločbo v veljavi.

2. Zoper takšno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo oprlo na mnenje sodnega izvedenca psihiatrične stroke, ki je v pisnem izvedenskem mnenju z dne 3. 11. 2020 in ob ustnem zaslišanju vztrajal, da je vzrok invalidnosti pri tožniku poškodba pri delu z dne 31. 1. 2000. Po ropu na delovnemu mestu, ob tožnikovi bazično depresivni konverzivni in historični osebnostni strukturi, bolezenski vulnerabilnosti na hujše stresne dogodke je pri tožniku prišlo do razvoja posttravmatske stresne motnje z občasnim izrazitejšim izbruhom depresivne motnje, ki je prešla v trajno osebnostno spremenjenost. Mnenje izvedenca ni prepričljivo in strokovno utemeljeno, zato je sodišče kršilo drugi in tretji odstavek 254. člena Zakona o pravdnem postopku, ko ni hotelo pridobiti mnenja drugega izvedenca. Napačna je utemeljitev, da je sodni izvedenec povsem jasno izpovedal, da gre za poškodbo pri delu, predmet spora pa ni ugotavljanje, ali je pri tožniku ugotovljena bipolarna afektivna motnja razpoloženja, temveč ugotavljanje vzroka invalidnosti. Čeprav so pri tožniku podane različne diagnoze, se ni mogoče strinjati, da bi bilo mogoče le-te vzročno povezati s stresom v delovnem okolju oziroma vsaj ne v celotnem obsegu, kot je pojasnilo sodišče. Iz podatkov ni razvidno, da je bil tožnik kadarkoli izpostavljen tolikšnemu stresu, da bi se to transformiralo v trajno osebnostno spremenjenost po katastrofični izkušnji. Kratkotrajni stresorji, še zlasti ob ustrezni obravnavi ne morejo privesti do trajne osebnostne spremenjenosti po katastrofični izkušnji in so tudi vsa nadaljnja sklepanja na podlagi trajne osebnostne spremenjenosti po katastrofični izkušnji, neutemeljena. Izvedenec se je ob zaslišanju najprej strinjal s pripombo tožene stranke, da je posttravmatska stresna motnja največkrat časovno omejena, nato pa dodal, da se pri določenem številu ljudi stres lahko podaljša na leta in leta, tudi doživljenjsko. Neprepričljivo je tudi pojasnilo izvedenca na pripombo tožene stranke o diagnozi bipolarne afektivne motnje razpoloženja, ki je bila tožniku diagnosticirana ob bolnišničnem zdravljenju leta 2016, saj je navedel le, da se je ta diagnoza pri tožniku pojavila zelo pozno. Strokovno je potek prepoznavanja bipolarne motnje razpoloženja zapleten in se pogosto ta diagnoza ugotovi šele po več letih zdravljenja ali ob zdravljenju v bolnišnici, ko je možnost opazovanja posameznika večja kot je bila v primeru tožnika. Tudi pojasnilo izvedenca o uporabi zdravila Valproat je splošno, na izrecno pripombo tožene stranke, pa je potrdil, da uporaba tega zdravila ni indicirana za zdravljenje trajne osebnostne spremenjenosti po katastrofični izkušnji. Uporablja se za zdravljenje generaliziranih in parcialnih epileptičnih napadov. Sodni izvedenec je pojasnil, da je bilo zdravilo, predpisano za stabilizacijo razpoloženja v sklopu bipolarne motnje razpoloženja. To dodatno potrjuje, da je pri tožniku prisotna bipolarna motnja razpoloženja in je napačen zaključek izvedenca, da gre pri tožniku samo za trajnostno osebnostno spremenjenost po katastrofični izkušnji. Sodni izvedenec je res vztrajal pri poškodbi pri delu, vendar le-to ni prepričljivo in strokovno utemeljil. Glede na podane strokovne pripombe in neprepričljiva pojasnila izvedenca, je tožena stranka vzpostavila najmanj dvom v pravilnost mnenja izvedenca. Sodišče je z zavrnitvijo dokaznega predloga po imenovanju novega izvedenca, storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, prav tako pa je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti glede procesnih kršitev iz drugega odstavka 339. člena v zvezi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007, v nadaljevanju ZPP s spremembami) pritožbeno sodišče ugotavlja, da v postopku ni prišlo do absolutno bistvenih kršitev določb ZPP. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava, pa je dejansko stanje glede vzroka ugotovljene invalidnosti nepopolno in nepravilno ugotovljeno.

5. Pritožbeno sodišče ne more slediti zaključku sodišča, da predmet spora ni ugotavljanje ali je pri tožniku podana bipolarna afektivna motnja razpoloženja (v nadaljevanju BAM razpoloženja). Odgovor na vprašanje ali pri tožniku obstoji BAM razpoloženja in ali je le-ta vplivala na tožnikovo invalidnost, je v predmetnem sporu pravno pomembno vprašanje. Bistvena je ugotovitev, ali psihično stanje tožnika in njegovo okrnjenost funkcioniranja povzroča samo trajna osebnostna spremenjenost po katastrofični izkušnji, ali pa k njej prispeva tudi BAM razpoloženja.1 Le vkolikor je celotno tožnikovo invalidnost mogoče vzročno povezati z ropom na delovnem mestu 31. 1. 2000,2 se lahko poškodba pri delu opredeli kot izključni vzrok invalidnosti v skladu s 66. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012, v nadaljevanju ZPIZ-2).

6. Pritožba utemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da ostaja dejansko stanje o vzroku oziroma morebitni sovzročnosti nove invalidnosti3 nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče sicer ne sprejema zatrjevanja tožene stranke, da zadošča že zgolj dejstvo, da je bil pri tožniku od leta 2007 kot vzrok invalidnosti v predhodno zaključenih invalidskih postopkih opredeljena bolezen, kar je sodišče pravilno in argumentirano pojasnilo v 9. točki obrazložitve sodbe. Pravnomočnost odločbe, v kateri je ugotovljena invalidnost, še ne pomeni, da so vsi njeni elementi že avtomatsko vključeni v posledice pravnomočnosti in da je, ob uveljavljanju novih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prejšnja presoja vzroka invalidnost ovira za to, da se vzrok v ponovnem postopku za naprej ne opredeli drugače. 7. Vendar kot pravilno opozarja tožena stranka je glede na zdravstvene težave, ki so podlaga za priznanje tožnikove invalidnosti III. kategorije4 ugotoviti, da pri tožniku obstoji psihiatrična in ortopedska diagnoza kot "bolezen, ki vpliva na delovno zmožnost". V izvedenskem mnenju IK II. stopnje z dne 11. 9. 20195 je kot glavna bolezen, ki bistveno vpliva na invalidnost opredeljena bipolarna afektivna motnja in stanje po operaciji delne rupture meniska levega kolena. Gre za novo invalidnost, ki jo je sodišče prve stopnje štelo kot pravilno, zato ni jasno razlogovanje sodišča, da predmet tega spora ni ugotavljanje, ali je pri tožniku diagnosticirana BAM razpoloženja, temveč vzrok invalidnosti.6

8. Med strankama je nesporno, da je dogodek z dne 31. 1. 2000 potrebno šteti kot nesrečo pri delu, sporno pa ostaja, ali je le-ta po 20 letih vzrok oziroma izključni vzrok ugotovljene invalidnosti.7 Od leta 2007 dalje je bil pri tožniku kot vzrok invalidnosti vedno opredeljena bolezen, zato dokaznega predloga tožene stranke po imenovanju novega sodnega izvedenca, ne gre presojati zgolj kot nezadovoljstvo tožene stranke z izvedenskim mnenjem.8

9. Iz 9. točke obrazložitve sodbe je razvidno, da sodišče kot podlago za svojo odločitev v celoti sprejema mnenje sodnega izvedenca glede vzroka nove invalidnosti. Sodni izvedenec je sicer res ugotovil, da gre vzrok za tožnikovo invalidnost pripisati trajni osebnostni spremenjenosti po katastrofični izkušnji, vendar tudi po oceni pritožbenega sodišča, glede na strokovne pripombe tožene stranke, ni zadovoljivo pojasnjeno ali je mogoče psihično stanje tožnika in njegovo okrnjeno funkcioniranje (v celoti) vzročno povezati z nesrečo pri delu z dne 31. 1. 2000 (rop) ali pa na novo invalidnost vpliva tudi zdravstveno stanje zaradi BAM razpoloženja in zakaj je tožniku predpisan Valproat. Sodni izvedenec je le povzel različne diagnoze in pavšalno vztrajal, da je izključni vzrok tožnikove invalidnosti rop iz leta 2000. Neprepričljivo je pavšalno pojasnilo, s katerim je sodni izvedenec poskušal ovreči obstoj in vpliv BAM razpoloženja na tožnikovo invalidnost, češ, da se je ta diagnoza pojavila pri tožniku zelo pozno, običajno pa se motnja diagnosticira v pozni adolescenci ali zgodnjem odraslem obdobju. Tožniku je bila BAM razpoloženja diagnosticirana ob drugem odpustu iz PK A. v obdobju od 6. 9. 2016 do 30. 9. 2016,9 pri čemer mu je bila nova invalidnosti III. kategorije10 priznana od 4. 3. 2019 dalje.11 Tudi pojasnilo sodnega izvedenca na izrecno vprašanje tožene stranke o predpisanem zdravilu Valproat, da je primarno namenjeno stabilizaciji razpoloženja v sklopu bipolarne motnje razpoloženja, bi moralo sodišče spodbuditi, da ugotovi kdaj in zakaj je začel tožnik jemati Valproat.12

10. Sodišče je sicer ob imenovanju sodnega izvedenca za psihiatrijo pri oblikovanju vprašanj, na katere bi naj izvedenec odgovoril, podalo tudi vprašanje o vzroku nastanka invalidnosti in pri tem opozorilo, da naj se sodni izvedenec v primeru sovzročnosti, opredeli v kolikšnem odstotku je podan posamezen vzrok, vendar se sodni izvedenec v izvedenskem mnenju do tega vprašanja ni posebej izjasnjeval.13

11. Tudi po oceni pritožbenega sodišča glede na zgoraj obrazloženo, obstoji dvom v mnenje izvedenca najmanj glede obstoja sovzročnosti ugotovljene invalidnosti in je zato preuranjena odločitev sodišča, da je izključni vzrok tožnikove invalidnosti trajna osebnostna spremenjenost po katastrofični izkušnji.14

12. Niti iz pisnega niti ustnega sodnega izvedovanja ni določno razvidno, zakaj ob diagnosticirani BAM razpoloženja15 in ortopedskih težavah,16 predstavlja po oceni sodnega izvedenca trajna osebnostna spremenjenost po katastrofični izkušnji izključni vzrok za tožnikovo (novo) invalidnost. Sodišču bi se zaradi nezadostne opredelitve sodnega izvedenca na strokovne pripombe tožene stranke,17 moral poroditi utemeljen dvom o pravilnosti izvedenskega mnenja glede vzroka nove invalidnosti III. kategorije.

13. Ker je v obravnavani zadevi dejansko stanje, zaradi zgoraj obrazloženega nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 355. člena ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Upoštevaje gornja stališča bo v ponovljenem sojenju potrebno s pomočjo sodnega izvedenca ugotoviti, ali je nova invalidnost od 4. 3. 2019 dalje posledica zgolj psihičnih težav (in katerih) ter se v primeru sovzročnosti opredeliti do deleža (različnih) vzrokov.18 PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. 1 Etiologija spornih psihičnih stanj je različna, zato je v primeru vpliva BAM razpoloženja na invalidnost pomembna ugotovitev kolikšen delež ugotovljene (nesporne) invalidnosti odpade na diagnozo BAM razpoloženja. 2 Nesporno je rop na delovnem mestu 31. 1. 2000 kvalificiran kot nesreča pri delu. 3 Ki je bila tožeči stranki priznana z odločbo tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 30. 9. 2019 v zvezi z odločbo št. dosjeja ..., št. zadeve ... z dne 28. 5. 2019 (tožeča stranka je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, priznano pravico do dela na drugem delu, brez nočnih izmen, brez dvigovanja bremen nad 5 kg, s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko od 1. 4. 2019 dalje). 4 S katero tožeča stranka soglaša. 5 Ki je potrdilo ugotovitev IK I. stopnje z dne 4. 3. 2019. 6 Slednji vprašanji sta namreč neločljivo povezani. 7 Morebiti gre za kombinacijo vzrokov. 8 Sodna praksa je izoblikovala stališče, da se lahko ponovi dokazovanje z drugim izvedencem tudi zaradi usodnosti pomena izvedenskega mnenja pri zahtevnejših ekspertizah. 9 Pri tožniku je bila ugotovljena psihomotorična upočasnjenost, čustvena otopelost, znižana razpoloženjska lega. 10 S katero je tožnik soglašal. 11 Dodana je bila nova vsebinska razbremenitev "rokovanje z bremeni le do 5 kg", kar izpostavlja tudi ortopedske težave (stanje po operaciji delne rupture lat. meniska levega kolena). 12 Ali po diagnozi BAM, ali pa ga prejema zaradi trajne osebnostne spremenjenosti po katastrofični izkušnji. 13 Nenazadnje se kot sodni izvedenec psihiatrije ne more opredeljevati do morebitnega vpliva ortopedskih težav na novo invalidnost, ki se presoja pri tožeči stranki v tem postopku (upoštevajoč, da je tožniku pri novi invalidnosti priznana tudi stvarna razbremenitev dvigovanja bremen nad 5 kg). 14 Rop na delovnem mestu 31. 1. 2000. 15 In potekajočem zdravljenju te motnje. 16 Stanje po operaciji delne rupture lat. meniska levega kolena. 17 Glede diagnoze BAM razpoloženja in zdravila Valproat ter nove oblike invalidnosti. 18 Nenazadnje je potrebno ugotoviti ali vpliva na ugotovljeno invalidnost tudi stanje po operaciji delne rupture meniska levega kolena.