Jedro

Tožeča stranka naj bi z ekspertnim mnenjem, ki ugotavlja, da vplivno območje navedeno v projektni dokumentaciji ni pravilno določeno, dokazovala, da bi morala biti stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Navedeno mnenje pa za določitev vplivnega območja v zvezi s požarno varnostjo ne navaja nobenih standardov oziroma pravilnikov ali kakšnih drugih zakonskih oziroma podzakonskih aktov, ki določajo pričakovane vplive v zvezi s požarno varnostjo na objekte v okolici, zato je bilo treba tudi zaradi tega zavrniti predlog tožeče stranke za obnovo postopka. Poleg tega sodišče še ugotavlja, da se lokacija na zemljišču, ki je predmet izdanega gradbenega dovoljenja, nahaja v ureditvenem območju naselja B., ki je urejeno z Odlokom o skupnih prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Ilirska Bistrica, ter da je predvideni poseg v prostor v celoti usklajen z Odlokom. To pa pomeni, da so upoštevana tudi določila ZVPoz, ki v 22. členu določa, da je treba že pri pripravi prostorskih aktov upoštevati prostorske ukrepe varstva pred požarom in med drugim tudi zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Ministrstvo za okolje in prostor RS je z izpodbijano odločbo odpravilo sklep Upravne enote Ilirska Bistrica številka, 351-32/2008 z dne 20.11.2008, in zavrglo predlog tožeče stranke za obnovo postopka končanega z odločbo Upravne enote Ilirska Bistrica, številka 351-32/2008-4 z dne 4.4.2008. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka predlagala obnovo postopka, končanega z odločbo Upravne enote Ilirska Bistrica, številka 351-32/2008-4 z dne 4.4.2008, s katero je bilo investitorici A.A. dano gradbeno dovoljenje za nadzidavo prizidka k stanovanjski hiši v dodatne stanovanjske prostore in za graditev nadstrešnice na zemljišču s parcelno številko 94 in 1443 k.o. B. Obnova postopka je bila predlagana iz obnovitvenega razloga iz 9. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Predlogu za obnovo postopka je upravni organ prve stopnje ugodil, ko je tožeča stranka – predlagateljica obnove postopka predložila ekspertno mnenje, iz katerega izhaja, da je vplivno območje v projektu za nadzidavo in prizidavo k stanovanjski hiši, prikazano napačno, saj sega vpliv v zvezi z varnostjo pred požarom v času uporabe objekta tudi na parcelo številka 1456/6 k.o. B., ki je v lasti tožeče stranke in na parcelo številka 3524/1, ki je cesta. V nadaljevanju zaključuje, da je prvostopni organ glede na takšno ekspertno mnenje in konkretno situacijo zemljišč, neutemeljeno štel, da je vplivno območje v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno, zato je tudi nepravilno štel, da je predlagatelj upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo postopka, ob upoštevanju 1. točke 2. odstavka 62. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 in 47/2002, 14/05 in 126/07 – ZGO-1). Iz podatkov v upravnih spisih namreč izhaja, da je nepremičnina parcela številka 1456/6 k.o. B. last tožeče stranke, na katero naj bi se nanašal vpliv v zvezi z varnostjo pred požarom, zemljišče brez objekta na njem. Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (Uradni list RS, št. 66/04 in 54/05), ki je veljal ob izdaji gradbenega dovoljenja, v 2. alinei 3. odstavka 19. člena določa, da je med pričakovanimi vplivi na okolico treba posebej prikazati zlasti pričakovane vplive na izpolnjenost bistvenih zahtev nepremičnin v okolici nameravane gradnje, med njimi tudi vplive na njihovo varnost pred požarom. Ker v konkretnem primeru ne gre za objekt, v zvezi s požarno varnostjo ne more iti za vpliv na zemljišče tožeče stranke. Ker torej tožeča stranka s citiranim mnenjem ni dokazala, da je vplivno območje v projektu napačno prikazano, predloga za obnovo postopka ni podala upravičena oseba, kar pa je eden od pogojev za dovolitev obnove postopka, ob upoštevanju 1. odstavka 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da iz podatkov v spisih in ekspertnega mnenja nesporno izhaja, da njena nepremičnina nedvoumno spada v vplivno območje nameravane gradnje investitorke A.A., zato ji je treba priznati status stranke oziroma udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, zato je njen predlog za obnovo postopka upravičen. Opozarja še na to, da je Ministrstvo za okolje in prostor RS že v odločbi z dne 1.9.2008, s katero je odpravilo sklep upravnega organa prve stopnje, izrecno zapisalo, da je bila odločitev, da njena nepremičnina ni v vplivnem območju nameravane gradnje, najmanj preuranjena, saj bi jo upravni organ prve stopnje moral skladno s 62. in 64. členom ZGO-1 pozvati na predložitev ekspertnega mnenja, kar je bilo v ponovljenem postopku tudi storjeno, s tem pa je bilo zadovoljeno tako zakonskim zahtevam kot tudi zahtevam upravnega organa. Zato je popolnoma nelogična odločitev Ministrstva za okolje in prostor RS, ki je ugodilo pritožbi investitorice ter odpravilo sklep Upravne enote Ilirska Bistrica z dne 20.11.2008 in zavrglo predlog za obnovo postopka. V nadaljevanju še navaja, da prisilni predpisi govorijo le o nepremičninah v okolici nameravane gradnje, kar predstavlja tako pozidana kot nepozidana zemljišča. Poleg tega pa je njena parcela zazidljivo stavbno zemljišče in je že pričela postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zaradi navedenega je navedba, da njena nepremičnina ni v vplivnem območju nameravane gradnje, in da zato ni upravičena predlagati obnove postopka, v celoti nepravilna in v nasprotju z ugotovljenim dejanskim stanjem ter veljavnimi materialnimi predpisi. Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo, kot neutemeljeno odpravi. Toženi stranki pa naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Investitorka A.A. se, kot prizadeta stranka v tem postopku, v odgovoru na tožbo, smiselno pridružuje navedbam iz obrazložitve izpodbijane odločbe.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – Uradni list RS, št. 105/06 – ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: V skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02 in 73/04 – ZUP) je možno postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, med drugim obnoviti tudi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz 2. odstavka 229. člena, ni bila dana možnost udeležbe v postopku (9. točka 260. člena ZUP). Tožeča stranka naj bi z ekspertnim mnenjem, ki ugotavlja, da vplivno območje navedeno v projektni dokumentaciji ni pravilno določeno, dokazovala, da bi morala biti stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja Upravne enote Ilirska Bistrica, številka 351-32/2008-4 z dne 4.4.2008. Iz upravnih spisov izhaja, da je investitorica k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za nadzidavo prizidka k stanovanjski hiši v dodatne stanovanjske prostore in graditev nadstrešnice na zemljišču parcelna številka 94 in 1400/43 k.o. B., priložila projektno dokumentacijo ter vsa predpisana soglasja in dokazila. Iz navedene projektne dokumentacije je razvidno, da skupno vplivno območje nameravane gradnje sega na zemljišče in objekte, ki so last investitorice, zato je bila stranka v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja le investitorica. Iz ekspertnega mnenja družbe C. d.o.o. pa izhaja, da sega vplivno območje zaradi pričakovanega vpliva na okolico v zvezi z varnostjo pred požarom, na južni strani preko meje parcela številka 94 in 1400/43 tudi na sosednjo parcelo številka 1456/6, na severni strani pa na parcelo številka 3324/1 – cesta, vse k.o. B. Navedeno mnenje pa za svojo določitev vplivnega območja v zvezi s požarno varnostjo, ne navaja nobenih standardov oziroma pravilnikov ali kakšnih drugih zakonskih oziroma podzakonskih aktov, ki določajo pričakovane vplive v zvezi s požarno varnostjo na objekte v okolici. Ker torej ekspertnega mnenja družbe C. d.o.o. ni mogoče preveriti s standardi in drugimi predpisi, ki določajo kdaj in v kakšnem obsegu ter pod kakšnimi pogoji prihaja do vplivov na varnost objektov pred požarom, je bilo treba tudi zaradi tega zavrniti predlog tožeče stranke za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Poleg tega sodišče še ugotavlja, da se lokacija na zemljišču s parcelno številko 94 in 1400/43 k.o. B., ki je predmet izdanega gradbenega dovoljenja Upravne enote Ilirska Bistrica, številka 351-32/2008-4 z dne 4.4.2008, nahaja v ureditvenem območju naselja B., ki se urejajo z Odlokom o skupnih prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Ilirska Bistrica (Uradne objave Primorske novice številka 17/94 in Uradni list RS št. 70/05), ter da je predvideni poseg v prostor v celoti usklajen s citiranim odlokom. To pa pomeni, da so nesporno upoštevana tudi določila Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS št. 71/93, 87/01, 105/06 in 3/07 – UPB1, v nadaljevanju ZVPoz), ki v 22. členu določa, da je treba že pri pripravi prostorskih aktov upoštevati prostorske ukrepe varstva pred požarom in med drugim tudi zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev.

Glede na vse navedeno je sodišče v skladu s 1. odstavkom 63. členom Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 – ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu s 4. odstavkom 25. člena ZUS-1, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.