Jedro

Tožeča stranka je bila s sprejemom sklepa izvršilnega sodišča, s katerim je bil sklep razveljavljen v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, ter v katerem je bilo navedeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo okrožno sodišče v pravdnem postopku, seznanjena, da bo nastala njena taksna obveznost za doplačilo sodne takse za pravdni postopek, zato bi, če je mislila, da so podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, morala takoj vložiti predlog za oprostitev doplačila sodne takse za pravdni postopek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pravočasno, iz razloga zmotne uporabe materialnega prava (341. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) pritožila tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo kot prepoznega.

V skladu z določilom 1. odstavka 168. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), se v pravdnem postopku pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks uporabljajo določbe Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008, v nadaljevanju ZST-1). Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je taksna obveznost v primeru nadaljevanega postopka v pravdi, po tem ko je bil podan ugovor na sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, nastala z dnem, ko je spis prispel k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek (5/2(2) ZST-1). Taksno obveznost je treba plačati, z dnem ko slednja nastane (5/1 ZST-1), hkrati pa je treba vložiti tudi morebitni predlog za oprostitev plačila takse. Sklep o oprostitvi plačila takse ima namreč učinek od dne, ko je predlog za oprostitev vložen (13. člen ZST-1).

Tožeča stranka bi bila plačila sodne takse za pravdni postopek lahko oproščena samo v primeru, če bi za oprostitev doplačila te takse prosila takrat, ko je spis prispel k pristojnemu sodišču. Ker od tožeče stranke ni pričakovati, da bi vedela, kdaj je pristojno sodišče prejelo spis, je za pravočasno uveljavljanje predloga za oprostitev plačila sodne takse merodajen trenutek, ko je bila tožeča stranka seznanjena z dejstvom, da bo spis odstopljen v reševanje pravdnemu sodišču, saj je v tem trenutku seznanjena tudi z dejstvom, da bo taksna obveznost za doplačilo takse za pravdni postopek nastala z dnem, ko bo pristojno sodišče prejelo spis (tako tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 485/2010 z dne 21. 4. 2010).

Iz podatkov spisa je razvidno, da je tožeča stranka že 1. 9. 2009 prejela sklep izvršilnega sodišča, opr. št. VL 70254/2009-6 z dne 20. 7. 2009, s katerim je bil sklep o izvršbi v predmetni zadevi razveljavljen v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba. V 2. točki izreka je bilo navedeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani v pravdnem postopku. Tožeča stranka je bila s sprejemom navedenega sklepa seznanjena, da bo nastala njena taksna obveznost za doplačilo sodne takse za pravdni postopek, zato bi, če je mislila, da so podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, morala takoj vložiti predlog za oprostitev doplačila sodne takse za pravdni postopek. Poziv tožeči stranki na podlagi 34. člena ZST-1 naj sodno takso doplača v 15 dneh, na nastanek taksne obveznosti za doplačilo takse ne vpliva, zato niti ni merodajen za odločitev v zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodne takse.

Tožeča stranka bi morala predlog za oprostitev plačila taks torej vložiti takoj po vročitvi sklepa z dne 20. 7. 2009, vendar najkasneje do trenutka, ko je spis prispel na pravdno sodišče (17. 12. 2009, list. št. 89). Glede na to, da je tožeča stranka predlog za oprostitev plačila sodne takse vložila šele 9. 2. 2010 (list. št. 96-99), je odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za oprostitev plačila sodnih taks kot prepoznega zavrglo, pravilna.

Pritožbeno sodišče je odgovorilo na navedbe iz pritožbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

Iz zgoraj navedenih razlogov pritožba tožeče stranke torej ni utemeljena. Ker postopek niti izpodbijani sklep nista obremenjena z zatrjevanimi kršitvami, kakor tudi ne s kršitvami, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, ob upoštevanju določila 2. odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih tožeča stranka ni priglasila.