Jedro

Iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da predlog upnika po 134. členu ZIZ ni samostojen predlog za izvršbo. Po navedeni zakonski določbi ga lahko upnik vloži "... v izvršilnem postopku..." (prvi odstavek), in to "...do konca izvršilnega postopka" (drugi odstavek) - torej med odprtim konkretnim postopkom, ki je že (in še) v teku zoper istega dolžnika in ki to vlogo ohranja tudi še po vstopu "pridruženega" dolžnika z izdajo sklepa po 134. členu ZIZ.

Izrek

Za odločanje o tem sporu je pristojno Okrajno sodišče v Celju.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Pri Okrajnem sodišču v Celju je v teku izvršilni postopek VL 54618/2012 med uvodoma navedenima udeležencema. Izdan je bil sklep o izvršbi, s katerim je sodišče dovolilo predlagano izvršbo, med drugim tudi z rubežem dolžnikove plače. Upnik je nato predlagal dovolitev izvršbe zoper dolžnikovega delodajalca zaradi plačila zneskov, ki jih delodajalec neupravičeno ni odtegnil po pravnomočnem sklepu o izvršbi. Okrajno sodišče v Celju je predlog vpisalo pod novo opravilno številko I 174/2022 in se izreklo za krajevno nepristojno za odločanje o tem predlogu upnika ter predlog odstopilo Okrajnemu sodišču v Mariboru, saj ima dolžnikov delodajalec sedež na območju mariborskega sodišča. 2. Okrajno sodišče v Mariboru je sprožilo spor o pristojnosti. Meni, da je izvršbo na dolžnikovega dolžnika treba obravnavati v okviru izvršilnega postopka zoper dolžnika in ne kot samostojni predlog za izvršbo, saj je v skladu s prvim odstavkom 35. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo, pristojno tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih v izvršbi, če zakon ne določa drugače. V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine je na podlagi tretjega odstavka 40. c člena ZIZ po pravnomočnosti sklepa o izvršbi za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno glede na dovoljena sredstva izvršbe. Zakon glede odločanja o predlogu upnika za dovolitev izvršbe zoper delodajalca nima posebnih določb o krajevni pristojnosti.

**Odločitev o sporu**

3. Za odločanje v tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Celju.

4. Iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da predlog upnika po 134. členu ZIZ ni samostojen predlog za izvršbo.1 Po navedeni zakonski določbi ga lahko upnik vloži „... _v izvršilnem postopku._..“ (prvi odstavek), in to „..._do konca izvršilnega postopka_“ (drugi odstavek) – torej med odprtim konkretnim postopkom, ki je že (in še) v teku zoper istega dolžnika in ki to vlogo ohranja tudi še po vstopu „pridruženega“ dolžnika z izdajo sklepa po 134. členu ZIZ.2 Res je, da ima sklep, s katerim sodišče upnikovemu predlogu po 134. členu ZIZ ugodi, učinek sklepa o izvršbi (tretji odstavek), vendar zaradi tega ni z nobeno zakonsko določbo predvidena kakršnakoli sprememba že obstoječe pristojnosti za nadaljnje vodenje odprtega izvršilnega postopka, ki je še v teku. Zato je stališče Okrajnega sodišča v Mariboru pravilno in je temu skladna odločitev v tem sporu o pristojnosti.

1 Glej sklep I R 105/2012 z dne 14. 6. 2012, enako tudi sklep III R 48/2020 z dne 15. 12. 2020. 2 Situacijo je po svoji naravi mogoče uvrstiti pod pojem naknadne subjektivne kumulacije.