Jedro

Da bi bilo mogoče obravnavano odločbo preizkusiti, bi toženka morala navesti dejanske razloge za dodeljeno število točk po posameznih kriterijih, ne pa zgolj v obliki vezanega besedila ponoviti smiselno enake vsebine, kot je navedena že v preglednici s številom točk, npr. pri številčno močnem merilu 1 zgolj, da predlagani projekt dosega "zadovoljivo" kakovost, je manj izviren ter sorazmerno aktualen in komunikativen. Namreč vsako posamezno oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznem kriteriju bi bilo treba konkretizirano obrazložiti ter jasno navesti, za katerega od meril javnega razpisa se navedeno nanaša. Tožnik ima prav, da skope opisne navedbe („zadovoljiva kakovost“, „manj izviren“, itd.) v ničemer ne pojasnjujejo, kateri so bili vsebinski razlogi, ki so strokovno komisijo vodili do podelitve določenega števila točk. Ob tako pomanjkljivi obrazložitvi, ki ni razdelana po posameznih kriterijih iz izpodbijane odločbe, ne izhaja vzročna zveza, ki bi pojasnila dodeljeno število točk – 321. Tožnik ima torej prav, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka, 7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kulturo, št. 6150-117/2019 z dne 27. 2. 2020, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila sofinanciranje tožnikovega projekta z naslovom „...“ in ugotovila, da posebni stroški v postopku niso nastali. Iz obrazložitve izhaja, da se je tožnik prijavil na redni letni javni projekt razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2020, ki ga je v skladu z Zakonom o uresničevanjem javnega interesa za kulturo (ZUJIK) in Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (Pravilnik) ocenila strokovna komisija glede na razpisna merila iz 8. točke javnega razpisa. V financiranje so bili sprejeti projekti, ki so na podlagi ocenjevanja po razpisnih merilih dosegli vsaj polovico vseh možnih točk, izmed projektov, ki so dosegli vsaj polovico vseh možnih točk, pa so bili glede na višino razpoložljivih sredstev v sofinanciranje sprejeti tisti projekti, ki so dosegli višje število točk. Na javnem razpisu je bilo podeljenih 2.655.068,32 EUR, od tega na področju A 585.204,68 EUR in na področju B 2.069.863,66 EUR. Spodnja meja sofinanciranja je bila na področju A 330 točk od 500 možnih, na področju B pa 340 točk od 575 možnih. Tožnikov projekt je bil ocenjen po kriterijih 1-8, podeljene točke za vsak posamezen kriterij so razvidne iz preglednice v izpodbijani odločbi, skupno pa je prejel 321 točk, kar je dosegel z avtomatično dodelitvijo točk po kriterijih 2 (deloma), 3, 4, 5, 6 in 7 (deloma), člani strokovne komisije pa so ocenili projekt po merilih 1, 2, 7 in 8. Glede teh so menili, da predlagani projekt dosega zadovoljivo kakovost, je manj izviren ter sorazmerno aktualen in komunikativen, ker pokriva različne družbene politične teme, v katerih se državljani lahko informirajo tudi iz drugih medijev. Je široko dostopen uporabnikom, izhaja 10 x letno ter predstavlja manj zastopane vsebine, kot so zgodovinske teme po pretekli zgodovini Slovenije in njene posledice, s čimer zagotavlja pomen za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti. Pomemben je z vidika zagotavljanja rednega in objektivnega ter uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja in stališča raznih organizacij in posameznikov, vendar pa ne predstavlja vsebin, o katerih ne bi poročali ali jih ne bi obravnavali osrednji ali tudi bolj lokalno ali regionalno usmerjeni mediji v Sloveniji. Minister je s predlogom strokovne komisije soglašal in izdal izpodbijano odločbo.

2. Tožnik v tožbi uvodoma uveljavlja bistvene kršitve določb postopka in navaja, da bi izpodbijana odločba skladno s 119. členom ZUJIK in 12. členom Pravilnika morala vsebovati natančne razloge za razvrstitev kulturnega projekta, dosledno obrazložitev, kateri kulturni programi oziroma projekti, ki so bili predmet ocenjevanja, se financirajo v določenem obsegu, kateri ne in strokovno oceno, v kateri bi bilo število točk pojasnjeno z vsebinsko utemeljitvijo strokovne komisije glede na pogoje in kriterije razpisa. Odločba ne vsebuje ničesar od navedenega. Opozarja, da se 214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) uporablja tudi v postopkih javnih razpisov. Na 5. strani obrazložitve nikjer ni najti konkretne in argumentirane obrazložitve, zakaj je komisija v odnosu na abstraktno merilo konkretnemu projektu dodelila ravno takšno število točk. Obrazložitev obsega zgolj povzetek rezultata točkovanja. Pri merilu 1 je bilo možno doseči 220 točk, vendar obrazložitev tako obsežnega merila obsega zgolj kratek stavek. Gre zgolj za opisne navedbe „zadovoljiva kakovost“, „manj izviren“, „sorazmerno aktualen in komunikativen“, ki ne pojasnjuje, kateri so bili vsebinski razlogi, ki so strokovno komisijo vodili do podelitve določenega števila točk. Za te štiri obsežne in pomembne kriterije (kakovost, izvirnost, aktualnost in komunikativnost avtorske obravnave) ne more zadoščati zgolj stavek: „Pokriva različne družbeno politične teme, o katerih pa se državljani lahko informirajo tudi iz drugih medijev“. Tudi pri drugih merilih ni pojasnjeno in opredeljeno, kako je za posamezni kriterij toženka dodeljevala posamezne točke. Gre za arbitrarno dodeljevanje točk, ki ni vsebinsko niti strokovno preverljivo. Vzročna zveza, zakaj je projekt tožnika prejel ravno 321 točk, iz argumentacije ne izhaja. Tožniku je bila kršena pravica do enakega varstva pravic, ki je zagotovljena z 22. členom Ustave. Primeroma izpostavlja sodbo med istima strankama I U 878/2017 v katerih se je sodišče jasno opredelilo do standarda obrazložitve. V izpodbijani odločbi je, v nasprotju z zadevo I U 878/2017, omogočen preizkus glede omejenosti razpoložljivih finančnih sredstev, je pa ponovno v celoti izostala obrazložitev in konkretni razlogi za dodeljeno število točk. Izpostavlja tudi, da je v konkretnem primeru treba upoštevati tudi samo ureditev sistema dodeljevanja sredstev, saj prijavitelji nimajo možnosti izjave, dejansko so šele s prejemom odločbe prvič seznanjeni z dejstvi in okoliščinami, ki so podlaga za izdajo upravnega akta. Tožnik predlaga, da toženka predloži vse odločbe, ki jih je izdala na podlagi javnega razpisa, zaslišanje zakonitega zastopnika ter vpogled v vse listine v postopku, ki se je vodil pred naslovnim sodiščem pod opr. št. I U 878/2017. 3. Toženka odgovora na tožbo ni podala, poslala pa je upravni spis.

4. Tožba je utemeljena.

5. Predmet upravnega spora je odločitev toženke, ki je zavrnila sofinanciranje tožnikovega projekta. Tožnik uvodoma ugovarja bistveno kršitev določb postopka, ker se njene obrazložitve, zaradi pomanjkljive obrazložitve, ne da preizkusiti.

6. Zakonska podlaga za odločanje v tej zadevi je ZUJIK, ki v prvem odstavku 100. člena glede vprašanj postopkov javnega razpisa, kolikor teh vprašanj ne ureja sam, napotuje na smiselno uporabo ZUP. Po določbah ZUP pa mora biti odločba obrazložena (prvi odstavek 214. člena ZUP). Če ni, je to dopusten razlog za vložitev tožbe v upravnem sporu v smislu petega odstavka 94. člena ZUJIK, po katerem je vložitev tožbe v upravnem sporu dovoljena zaradi bistvenih kršitev postopka, izbire izvajalca, ki ne izpolnjuje pogojev oziroma očitne kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja. To pomeni, da je sodna kontrola v teh postopkih omejena le na vprašanja pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.

7. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnikov projekt prejel skupno 321 točk glede na merila iz javnega razpisa, točkovanje posameznih meril je razvidno iz preglednice, vsebina strokovnega mnenja komisije pa iz obrazložitve na strani 5 izpodbijane odločbe. Sodišče ugotavlja, da povzetek strokovnega mnenja predstavlja tudi celotno obrazložitev ocenjevanja tožnikovega projekta. Ta obrazložitev pa po presoji sodišča ne zadosti niti minimalnemu standardu razumne obrazložitve, tudi v smislu interpretacije petega odstavka 94. člena ZUJIK. V njej namreč niso navedeni konkretni razlogi v zvezi z oceno oziroma dodeljenim številom točk po posameznem razpisnem kriteriju. Da bi bilo mogoče obravnavano odločbo preizkusiti, bi toženka morala navesti dejanske razloge za dodeljeno število točk po posameznih kriterijih, ne pa zgolj v obliki vezanega besedila ponoviti smiselno enake vsebine, kot je navedena že v preglednici s številom točk, npr. pri številčno močnem merilu 1 zgolj, da predlagani projekt dosega "zadovoljivo" kakovost, je manj izviren ter sorazmerno aktualen in komunikativen. Namreč vsako posamezno oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznem kriteriju bi bilo treba konkretizirano obrazložiti ter jasno navesti, za katerega od meril javnega razpisa se navedeno nanaša. Tožnik ima prav, da skope opisne navedbe („zadovoljiva kakovost“, „manj izviren“, itd.) v ničemer ne pojasnjujejo, kateri so bili vsebinski razlogi, ki so strokovno komisijo vodili do podelitve določenega števila točk. Ob tako pomanjkljivi obrazložitvi, ki ni razdelana po posameznih kriterijih iz izpodbijane odločbe, ne izhaja vzročna zveza, ki bi pojasnila dodeljeno število točk – 321. Tožnik ima torej prav, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka, 7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP.

8. Tožnik se sklicuje na sodbo I U 878/2017 (upravni spor med istima strankama v zvezi z javim razpisom v letu 2017), v kateri je sodišče toženki očitalo, da bi morala navesti glede na omejenost finančnih sredstev tudi višino razpoložljivih sredstev, ter najmanjše število točk, ki še omogoča dodelitev sredstev. Navedenih pomanjkljivosti iz odločbe, preizkušene v upravnem sporu I U 878/2017, toženka v izpodbijani odločbi ni ponovila, saj je oboje navedla, vendar pa ostaja neobrazloženost dodelitve točk po posameznih merilih, kar je tudi razlog za opravo izpodbijane odločbe.

9. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku je organ, kateremu se zadeva v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrača, vezan na stališča sodišča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek tega člena). Sodišče je odločilo na seji, brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

10. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1, upravičen do povrnitve stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Sodišče mu je priznalo stroške postopka v višini 347,70 EUR. Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.