Jedro

Kljub upoštevanju, da so preživninske zmožnosti obeh udeležencev postopka enake, se odločitev sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec dolžan pokriti 60 % ugotovljenih potreb otrok, še vedno izkaže za pravilno, predvsem zaradi dejstva, da sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo predlagateljici, in je zato predlagateljica tista, ki je močno vpeta v šolske in druge vsakdanje obveznosti mladoletnih otrok, saj ima toženec skromne stike z mladoletnima otrokoma, kar pa se mora ustrezno odraziti tudi pri porazdelitvi preživninskega bremena.

Stroški za preživljanje otrok imajo prednost pred vsemi drugimi stroški.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razvezalo med pravdnima strankama dne ... 2013 sklenjeno zakonsko zvezo (I. točka izreka). Mladoletna otroka udeležencev je zaupalo v varstvo in vzgojo materi (II. točka izreka). Med mladoletnima otrokoma in njunim očetom je določilo stike (III. točka izreka). Odločilo je, da je nasprotni udeleženec za preživljanje mladoletnih otrok dolžan plačati za mesec junij 2019 še 200 EUR za vsakega otroka, od meseca julija 2019 dalje pa po 300 EUR mesečno za vsakega otroka (IV. in V. točka izreka). Kar je predlagateljica zahtevala več ali drugače je zavrnilo (VI. točka izreka). Sklenilo je še, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (VII. točka izreka).

2. Zoper IV. in V. točko izreka sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 pritožuje nasprotni udeleženec. Predlaga, da višje sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ker predlagateljica skriva obdavčljive prihodke ter prejema denar od svoje družine, za katerega trdi, da predstavlja delno posojilo, je pravo preživninsko zmožnost predlagateljice sicer težko ugotoviti, a kljub temu bi moralo sodišče prve stopnje zaključiti, da so bile preživninske zmožnosti predlagateljice v obdobju, ko si je izplačevala polno plačo, okoli 1.750 EUR mesečno. Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da nasprotni udeleženec prejema neto mesečne prihodke med 1.600 in 1.800 EUR. Navaja, da je za sedem mesecev v letu 2019, 12 mesecev v letu 2020 in štiri mesece v letu 2021 prejel skupaj prihodkov v višini 38.685,12 EUR oziroma povprečno 1.681,96 EUR mesečno. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati le povprečje prihodkov v obdobju od maja do septembra 2012, to je v višini 1.622,75 EUR mesečno. Sodišče prve stopnje je tudi zanemarilo, da nasprotni udeleženec plačuje tako svoj del kredita v višini 300 EUR, kot tudi del, ki odpade na predlagateljico v višini okoli 200 EUR. Opozarja, da strošek gledališke šole in risanja ni možno ovrednotiti kot strošek, ki bo po normalnem teku stvari nastajal tudi v bodoče. Pod postavko 15 EUR za razne dejavnosti je sodišče dejansko odločilo o isti stvari kot pod postavko 75 EUR za razne tečaje, smučanje, poletne počitnice, razvedrilo in športno opremo, pri tem pa je priznalo stroške tudi za dejavnosti, ki sta se jih otroka v preteklosti udeleževala, vendar se jih sedaj ne več. Pretirani so tudi priznani stroški na račun ostalih stroškov v višini 30 EUR, kot so očala, računalnik, Urbana, menjava osebnih dokumentov. Prvo sodišče se do preživninskih potreb A. po sklopih oziroma po posameznih stroških sploh ni opredelilo, kljub temu, da objektivno potrebe obeh niso enake. Oba otroka prejemata tudi državno štipendijo, ki bi jo sodišče moralo pri odmeri preživnine upoštevati kot prihodek otroka.

3. Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev o preživnini za mladoletna otroka udeležencev postopka temelji na določbi 189. člena Družinskega zakonika,2 po kateri sodišče določi preživnino glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri določitvi preživnine gre za nekakšno pravo mero, ki ne bo ustvarila vrednostnega nesorazmerja in je hkrati ne bo porušila vsaka novota v preživninskih potrebah upravičencev oziroma zmožnostih preživninskega zavezanca.3

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu natančno in sistematično ocenilo zatrjevane izdatke. Priznani znesek v višini 30 EUR na račun ostalih stroškov, kot so očala, računalnik, Urbana, menjava osebnih dokumentov in drugi drobni nakupi ni pretiran, saj že samo nakup Urbane znaša mesečno 20 EUR. V to postavko namreč spadajo tudi drugi nepredvidljivi stroški. Neutemeljena je pritožbena kritika, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo priznane postavke 75 EUR za razne tečaje, smučanje, poletne počitnice, razvedrilo in športno opremo. Sodišče prve stopnje je navedlo, da ocenjuje strošek raznih tečajev in šol v višini 20 EUR, medtem ko razliko do 75 EUR predstavljajo stroški smučanja, poletnih počitnic, športne opreme ter razvedrila, kot je kino, trampolin, bazen, rojstni dan. Prvo sodišče pod postavko 15 EUR za razne dejavnosti ni odločalo o isti stvari, kot pod zgoraj navedeno postavko 75 EUR, čeprav bi ju lahko tudi združilo. Otroka sta se, kot izhaja iz podatkov spisa, namreč udeleževala tako različnih dejavnosti, kot so sabljanje, robotika, karate, kar je prvo sodišče ocenilo na znesek 15 EUR, kot tudi različnih šol in tečajev, kot so delavnice programiranja, multimedie, art tečajev, igralske šole, tečaja potapljanja, plesnega tečaja za valeto, kar je prvo sodišče ocenilo na znesek 20 EUR, ki je vključen v znesku 75 EUR, kot je zgoraj že obrazloženo. Nasprotni udeleženec se je očitno strinjal, da otroka obiskujeta različne prostočasne aktivnosti, saj jih je po lastnih navedbah na njih tudi vozil. Pravilno je prvo sodišče pritožniku tudi pojasnilo, da so v obrazložitvi sklepa navedeni zneski le opora za oceno mesečnih potreb mladoletnih otrok in ne njihov matematični izračun, saj mesečni stroški varirajo (enkrat so višji, enkrat nižji, enkrat eni in drugič drugi, otroka bosta nekaj časa obiskovala ene dejavnosti ter tečaje, nato druge, saj je življenje dinamično).

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da znašajo preživninske potrebe mladoletne B. dobrih 500 EUR. Enak znesek preživninskih potreb kot za mladoletno B., je ugotovilo tudi za njenega mladoletnega brata dvojčka A. Pri tem je, v nasprotju s pritožbeno navedbo, v 33. točki obrazložitve sklepa jasno obrazložilo, da mladoletni A. sicer porabi nekaj manj za higieno oziroma kozmetiko in lekarno, zato pa nekaj več za športno opremo.

8. Pritožbeno sodišče meni, da je ocenjena višina potreb v celoti sprejemljiva in glede na ugotovljene finančne zmožnosti staršev, tudi primerljiva s siceršnjimi potrebami otrok take starosti. Pritožbeno sodišče zato sprejema oceno prvostopenjskega sodišča o višini mesečnih potreb obeh mladoletnih otrok.

9. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenim stališčem, da so zaposlitvene možnosti oziroma možnosti pridobivanja prihodka predlagateljice višje kot jih je ocenilo sodišče prve stopnje. Glede na to, da je predlagateljica po izobrazbi pravnica, da je bila že zaposlena v odvetniški pisarni ter, da nima zatrjevanih zdravstvenih oziroma drugih težav, ki bi ji onemogočilo pridobivanje prihodka, so po mnenju pritožbenega sodišča možnosti pridobivanja dohodka v višini 1.300 EUR in so tako, ob upoštevanju ustaljene mesečne pomoči predlagateljičinega brata in njene matere, preživninske zmožnosti predlagateljice okoli 1.600 EUR. Kljub upoštevanju, da so preživninske zmožnosti obeh udeležencev postopka enake, se odločitev sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec dolžan pokriti 60 % ugotovljenih potreb otrok, še vedno izkaže za pravilno, predvsem zaradi dejstva, da sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo predlagateljici, in je zato predlagateljica tista, ki je močno vpeta v šolske in druge vsakdanje obveznosti mladoletnih otrok, saj ima toženec skromne stike z mladoletnima otrokoma, kar pa se mora ustrezno odraziti tudi pri porazdelitvi preživninskega bremena. Nasprotni udeleženec bo zato moral v denarju prispevati nekoliko več, preostalo pa bo morala pokriti predlagateljica.

10. Pritožbeno sodišče je prepričano, da je gmotni položaj nasprotnega udeleženca dovolj dober, da bo zmogel plačevati z izpodbijanim sklepom določeno preživnino, kot tudi preživnino za svojega starejšega sina, brez škode za lastno preživljanje. Ni namreč mogoče mimo dejstva, da je nasprotni udeleženec po lastnih navedbah spomladi leta 2019 (tožba na plačilo preživnine je bila vložena 7. 6. 2019) odkupil solastninski delež jadrnice od predlagateljičinega brata, ter da vzdrževanje jadrnice znaša letno 5.000 EUR (privez 3.200 EUR, davki, dajatve in popravila), s čimer je pokritih že 70 % letnih potreb obeh otrok. Stroški za preživljanje otrok imajo namreč prednost pred vsemi drugimi stroški.

11. Nasprotni udeleženec je kot pritožbeno novoto še navedel, da sta otroka prejemnika državne štipendije, kar bi se pri odmeri preživnine moralo upoštevati. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je državna štipendija namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujejo in izhajajo iz socialno šibkejših družin (15. člen Zakona o štipendiranju), zato se od zneska ugotovljenih potreb otroka ne odšteva.4

12. Pritožbeno sodišče ni našlo niti uveljavljanih kršitev, niti kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP, in ker je izpodbijana odločitev v skladu z materialnim pravom, je bilo potrebno pritožbo nasprotnega udeleženca zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje.

13. Nasprotni udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspel. 1 V nadaljevanju ZPP. 2 V nadaljevanju: DZ. 3 VSL sodba IV Cp 126/2013. 4 Primerjaj odločbo VS RS II Ips 264/2016, II Ips 186/2014.