Jedro

Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbami, da kraj, kjer je bil spis natisnjen, ne pomeni kraja, kjer se nahaja tiskalnik zasebnega tožilca oziroma kjer si je zasebni tožilec natisnil sporni članek, na podlagi tega pa zasebno tožbo vložil pri Okrožnem sodišču v Mariboru kot krajevno in stvarno pristojnemu sodišču, ker dejanje ni bilo storjeno s tiskom, temveč z objavo na spletu in zato že pojmovno ne pride v poštev razlaga po kraju "fizičnega tiska", temveč je upoštevaje določbi tretjega in prvega odstavka 28. člena ZKP šteti kot kraj, kjer je bil spis natisnjen (vnesen na splet) kraj, kjer je izdajatelj objavil sporni članek na spletu, to pa je kraj sedeža izdajatelja.

Izrek

Pritožbam zagovornikov obdolženih P.C., V.V. in T.M. se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da je za odločanje v kazenski zadevi I K 17335/2020 zoper obdolžene P.C., V.V. in T.M. po zasebni tožbi zasebnega tožilca R.S., po tretjem odstavku 28. člena Zakona o kazenskem postopku krajevno in stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Mariboru je s sklepom I Ks 17335/2020 z dne 23. 6. 2020 odločil, da je v kazenski zadevi I K 17335/2020 zoper obdolžene P.C., V.V. in T.M., na podlagi zasebne tožbe zasebnega tožilca R.S., v kateri jim očita kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), po prvem odstavku 26. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) krajevno in stvarno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

2. Zoper ta sklep so se pritožili zagovorniki vseh treh obdolžencev zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zagovornik obdolžene V.V. pa tudi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da njihovim pritožbam ugodi ter odloči, da je za sojenje v obravnavani zadevi krajevno in stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

3. Pritožbe so utemeljene.

4. O pritožbah zagovornikov obdolženih P.C., V.V. in T.M. zoper sklepe zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Mariboru, s katerimi je bilo odločeno, da je v kazenskih zadevah zoper navedene obdolžence po zasebni tožbi zasebnega tožilca R.S., zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena KZ-1, za odločanje krajevno in stvarno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru, je Višje sodišče v Mariboru že odločalo1 in tokrat obravnavana zadeva je identična z zadevami, v katerih je že bilo odločeno.

5. Tudi tokrat pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbam zagovornikov, ki grajajo pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, s katero je kot krajevno in stvarno pristojno za odločanje določilo Okrožno sodišče v Mariboru. Pridružuje se namreč stališču, obrazloženem v prejšnjih sklepih Višjega sodišča v Mariboru, da je za presojo o stvarni in krajevni pristojnosti sodišča prve stopnje v zadevi, kot je obravnavana, potrebno uporabiti posebna pravila za določanje krajevne pristojnosti iz 28. člena ZKP. Kaznivo dejanje bi naj namreč bilo storjeno z objavo na spletnih straneh, ta objava pa se po presoji sodišča druge stopnje v učinku ne razlikuje veliko od objave v tisku. Po prvem odstavku 28. člena ZKP je tedaj, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno s tiskom, pristojno sodišče na katerega območju je bil spis natisnjen. Če ta kraj ni znan ali če je bil spis natisnjen v tujini, pa je pristojno sodišče, na katerega območju se tiskani spis razširja. Po drugem odstavku 28. člena ZKP je v primeru, če je po zakonu odgovoren pisec spisa, pristojno tudi sodišče kraja, v katerem ima pisec stalno prebivališče ali sodišče kraja, v katerem se je pripetil dogodek na katerega se spis nanaša. V tretjem odstavku 28. člena ZKP pa je zapisano, da se določbe prejšnjih dveh odstavkov smiselno uporabljajo tudi v primeru, ko je bil spis objavljen na spletnih straneh, torej na način, kot je to bilo storjeno v obravnavani zadevi. Spis je bil namreč objavljen na spletni strani medija ... .si, katerega izdajatelj je družba P d.o.o., ki ima sedež v Ljubljani. Slednje, torej sedež izdajatelja, pa daje podlago za določitev krajevne pristojnosti po prvem odstavku 28. člena ZKP, glede na to, da imata dva od treh obdolženih (piscev) stalno prebivališče na območju Okrožnega sodišča v Ljubljani, pa tudi to napotuje na ugotovitev, da je za obravnavano zadevo krajevno in stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

6. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbami, da kraj, kjer je bil spis natisnjen, ne pomeni kraja, kjer se nahaja tiskalnik zasebnega tožilca oziroma kjer si je zasebni tožilec natisnil sporni članek, na podlagi tega pa zasebno tožbo vložil pri Okrožnem sodišču v Mariboru kot krajevno in stvarno pristojnemu sodišču, ker dejanje ni bilo storjeno s tiskom, temveč z objavo na spletu in zato že pojmovno ne pride v poštev razlaga po kraju „fizičnega tiska“, temveč je upoštevaje določbi tretjega in prvega odstavka 28. člena ZKP šteti kot kraj, kjer je bil spis natisnjen (vnesen na splet) kraj, kjer je izdajatelj objavil sporni članek na spletu, to pa je kraj sedeža izdajatelja.

7. Pritrditi je torej pritožbenim izvajanjem, da je senat prvostopnega sodišča zmotno uporabil določbo 26. člena ZKP, ki je podlaga za ugotavljanje splošne krajevne pristojnosti, prav tako pa zmotno svojo odločitev opira na sodno prakso2 iz katere izhaja, da je krajevno pristojno tisto sodišče na območju katerega je nastala prepovedana posledica, pri čemer se je v prvostopnem sklepu citirani odločbi Vrhovnega sodišča štelo, da je to tam, kjer se je zasebni tožilec seznanil z žaljivo vsebino elektronskega sporočila. Z njo bi se namreč lahko seznanil kjerkoli, torej tudi izven območja sodne pristojnosti R Slovenije, pa zato navedene zadeve ni mogoče enačiti z obravnavano.

8. Pritožbeno sodišče torej soglaša s pritožbami, da je kot podlago za presojo krajevne in stvarne pristojnosti sodišča v obravnavani zadevi potrebno uporabiti določbe 28. člena ZKP in je zato odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

1 Sklepi II Kp 26746/2020 z dne 4. 11. 2020, I Kp 24412/2020 z dne 21. 10. 2020 in II Kp 17341/2020 z dne 28. 10. 2020. 2 Sodba VS RS I Kr 3255172016 z dne 8. 12. 2016.