Jedro

Spor, ki izvira iz Zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno je socialni spor.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Novi Gorici na podlagi določbe 1. odstavka 19. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 16. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) sklenil, da se izreka za stvarno nepristojnega za odločanje v tem sporu (1. točka sklepa) in da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani (2. točka izreka sklepa).

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da tožnik izpodbija zakonitost mnenja, ki ga je izdala Interdisciplinarna skupina strokovnjakov za verifikacijo poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu v okviru pooblastil določenih v Pravilniku o določitvi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 26/97 - Pravilnik), izdan na podlagi Zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (ZPPAI). Po mnenju tožnice je tožena stranka odločila o njeni pravici, zato bi morala uporabiti določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). S tem je izkazana pravna podlaga za izpodbijanje mnenja - odločbe pred upravnim sodiščem (2. odstavek 1. člena ZUS in 3. odstavek 1. člena ZUS).

Upravno sodišče ugotavlja, da ni stvarno pristojno za odločanje v tem sporu. Z ZPPPAI je zagotovljena tudi socialna varnost delavcev ter zdravstvena in socialna varnost prebivalcev, ki so bili izpostavljeni škodljivemu vplivu azbestnega prahu (1. člen). Za reševanje kadrovsko socialnih problemov, ki jih je povzročila dolgotrajna uporaba azbesta, pa imajo delavci pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji (7. člen ZPPPAI). V 12. členu je določeno, kaj se šteje za poklicno bolezen zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu in tudi organ, ki je pristojen za verifikacijo poklicne bolezni in oceno zmanjšana življenjskih funkcij. Iz tožbe izhaja, da je izpodbijano mnenje - akt, izdan v postopku uveljavljanja pravice tožnice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji na podlagi ZPPPAI. Uveljavljanje te pravice pa pomeni pravico iz pokojninskega zavarovanja, ki je po določbi 154. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) izjemoma lahko pridobijo in uveljavljajo posamezne katergorije zavarovancev v primerih in na način določen v zakonu. V obravnavani zadevi je to citirani ZPPPAI, po katerem so upravičeni do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji delavci, ki izpolnjujejo pogoje določene v 7. členu tega zakona. Za delavce, ki uveljavljajo pravico pokojnine po navedenem zakonu, Republika Slovenija zagotovi dokup zavarovalne dobe do polne pokojninske dobe iz sredstev proračuna (10. člen). Ob takšni zakonski ureditvi je po presoji sodišča prve stopnje mnenje - akt, ki ga izpodbija tožnica, izdan v postopku pridobivanja pravice do pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod ugodnejšimi pogoji. Za odločanje o sporih o pravici do in iz pokojninskega zavarovanja pa je po izrecni določbi 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih pristojno socialno sodišče in ne upravno sodišče. Ker ima torej tožnica za uveljavljanje pravice do pokojnine pod posebnimi pogoji zagotovljeno sodno varstvo pri socialnem sodišču, tudi za presojo zakonitosti mnenja Interdisciplinarne skupine strokovnjakov za verifikacijo poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu z dne 16.2.2004 v upravnem sporu ni pravne podlage. Po 2. odstavku 157. člena Ustave Republike Slovenije in po 3. odstavku 1. člena ZUS namreč v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Zato je zmotno stališče tožnice, ki meni, da je za presojo zakonitosti posamičnega akta podana pravna podlaga v 2. ali 3. odstavku 1. člena ZUS.

Tožnica v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, odpravi tudi akt tožene stranke oziroma zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Namen tožbe je bil v tem, da bi se akt tožene stranke opredelil kot posamični akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem postopku in posledično v upravnem sporu. Izpodbijani akt ima številne pomanjkljivosti. Če bi sodišče sprejelo takšno pravno dokumentacijo, bi tožnica dosegla to, da bi lahko akt izpodbijala v postopku pred toženo stranko in dokazovala obstoj poklicne bolezni, to pa je bistveno pri odločanju odškodninske odgovornosti Republike Slovenije. Namen tožnice je bil doseči pravico do izpodbijane odločbe tožene stranke o obstoju poklicne bolezni v upravnem postopku. Izpodbijani akt ne predstavlja le podlage za upokojitev pod ugodnejšimi pogoji, temveč tudi in predvsem podlago za uveljavljanje odškodnine od tožene stranke. Odškodninska odgovornost pa je posledica civilnega delikta.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 19. člena ZPP v zvezi s 16. členom ZUS mora upravno sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Po presoji pritožbenega sodišča je upravno sodišče kot sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je po presoji, da v konkretnem primeru ne gre za upravni spor, za katerega je po določbah ZUS pristojno upravno sodišče, temveč za socialni spor, za katerega je pristojno socialno sodišče, zadevo odstopilo v pristojno obravnavno Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, kot pristojnemu sodišču. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema razloge, ki jih sodišče prve stopnje navaja kot razloge in podlago svoje odločitve.

Tudi pritožbeni ugovori na drugačno odločitev ne morejo vplivati.

Samo stvarno pristojno sodišče lahko nudi sodno varstvo. Upravno sodišče je stvarno pristojno le za tiste spore, ki so navedeni v določbah ZUS, ob upoštevanju določbe 2. odstavka 157. člena ZUS Ustave Republike Slovenije o odsotnosti drugega sodnega varstva.

Pravilnost in zakonitost akta tožene stranke, izdanega v postopku uveljavljanja pravic pod ugodnejšimi pogoji, lahko presoja le pristojno sodišče. Ne more pa upravno sodišče biti pristojno za izpodbijanje navedenega akta iz razlogov, ki jih navaja pritožba. Ni mogoče stvarne pristojnosti upravnega sodišča razlagati tako, da bi v tem konkretnem primeru to sodišče bilo pristojno zato, da bi se ugotovila nezakonitost izpodbijanega akta, na podlagi česar bi tožnica dobila podlago za uveljavljanje odškodninske odgovornosti. Tudi ta pritožbeni ugovor ni utemeljen.

Ker je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče spoznalo, da niso podani ne uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (73. člen ZUS v zvezi z 68. členom ZUS).